Slovenija
15 ogledov

"Čim manj države"

(Foto: Anže Petkovšek) Žurnal24 main
Anže Burger. Zatrjuje, da bi moral vsak zaslužiti toliko, kolikor potrebuje, pri tem pa bi ga morala država čim manj omejevati, zato zakon o malem delu ni dobra rešitev.

Zakaj ne podpirate zakona o malem delu?
Slab je, ker v neenak položaj postavlja različne skupine na trgu dela in omejuje količino opravljenega dela. Poleg tega obračunava prispevke za zdravstveno zavarovanje, čeprav so študenti že zavarovani prek staršev, ter sredstva namenja za štipendije, ki bi morale biti stvar zasebnih podjetij, in gradnjo študentskih domov, kar bi morala biti naloga zasebnih investitorjev.

S študentskim delom si je zaslužil za počitnice
Anže Burger
. Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je docent na katedri za mednarodne odnose. Doktoriral je na ekonomski fakulteti na temo offshoringa oziroma zunanjega izvajanja del. Med študijem je delal v bonitetni hiši, Telekomu Slovenije in podjetju IBM, s čimer je zaslužil denar za počitnice.

Upokojencem omejuje količino mesečnega in letnega opravljenega dela, podjetjem administrativno določa maksimalno število delavcev po pogodbi in predvideva rizični sklad, ki ponuja priložnost za zlorabo javnih sredstev. Slab pa je tudi, ker kot eno od oblik kazni predvideva prepoved dela, kar je protiustavno in skrajno nestrokovno.

Zakaj se celo zagovorniki zakona strinjajo, da ne bo prinesel deset tisoč novih delovnih mest?
Število delovnih mest oziroma brezposelnosti je odvisno od gospodarskega cikla, strukturnih značilnosti trga ter spodbud delavcem in delodajalcem. Izhod iz krize prinaša nove zaposlitve ne glede na sprejem ali zavrnitev zakona, fleksibilizacija trga zmanjšuje naravno stopnjo brezposelnosti, bolj stimulativen sistem nadomestil za čas brezposelnosti bi povečal iskanje legalne oblike dela, nižja davčna obremenjenost, ki je v Sloveniji ena od najvišjih na svetu, pa bi prav tako spodbudila najemanje zaposlenih s strani podjetij.

Kaj je torej prava rešitev, če verjamete, da je tudi študentsko delo anomalija?
Njegova odprava in izenačenje z drugimi oblikami dela. Vsak posameznik na trgu dela bi moral za delodajalca predstavljati enako davčno obremenitev, ne glede na status, starost, narodnost, veroizpoved in podobno. Vsako odstopanje od tega je neka oblika diskriminacije, ki ustvarja dvo- ali večtirni trg dela, kjer najemanje in odpuščanje ne poteka po meritokratskih načelih, ampak po tipu pogodbe o delu.

Študentsko delo se še vedno lahko imenuje študentsko delo, samo obdavčeno naj bo povsem enako kot druge oblike dela.
Anže Burger, ekonomist

Ampak na račun uvedbe malega dela bo “oškodovanih” le sedem odstotkov študentov, ki so zaslužili več kot šest tisoč evrov bruto na leto.
To ne more biti argument. Po tej logiki bi lahko prepovedali vse pravice in svoboščine vseh manjšin v državi. V življenju obstajajo načela in ideali, ki morajo pretehtati nad voljo večine. Svoboda pri sklepanju pogodb je že ena izmed teh pravic, prek katere po mojem mnenju ne smemo.

Sami delate s študenti. Imajo čas delati ob študiju?
Zavzemam liberalno stališče: vsak naj zasluži toliko, kolikor potrebuje, in pri tem ga mora država čim manj ovirati. Je pa res, da če bi študenti resno študirali, bi bilo študentskega dela veliko manj. Je čisto dober komplement študija, ampak študenti imajo po drugi strani preveč privilegijev, ki jih ne spodbujajo, da bi čim hitreje študirali.

 

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.