Tisti, ki se radi podajajo na gorske vršace, dobro vejo, da čokolada v njihovem nahrbtniku nima kaj iskati, saj povzroča zgolj probleme. Če so temperature nizke, se sladka tablica spremeni v kot kamen trdi blok, če pa svojo moč pokaže sonce, se čokolada že v nekaj minutah spremeni v kot maslo mehko maso.
Rešitev stare zagate naj bi bila končno na vidiku, saj je švicarsko podjetje Barry Callebaut, ki je z 1,1 milijonom ton proizvedenih čokoladnih in kakakovih produktov na leto največje v svoji panogi, po lastnih navedbah izdelalo čokolado z revolucionarnimi lastnostmi. Po zagotovilih šefa razvojnega oddelka Hansa Vriesa ima nova čokolada 90 odstotkov manj kalorij kot njena običajna čokolada. Poleg tega je dosti bolj odporna na visoke temperature, saj se začne topiti šele pri 55 stopinjah Celzija. Za navadno čokolado je usodna že meja 30 stopinj. S tem je povezano tudi ime čokoladne inovacije: Vulkan (Vulcano).
Proizvajalec upa, da se bo z Vulkanom uspešno soočil s stagnacijo na trgu. V državah Zahodne Evrope in Severne Amerike poraba čokolade stagnira ali celo rahlo nazaduje. V ZDA se je poraba čokolade leta 2008 glede na prejšnje leto zmanjšala za kar osem odstotkov.
V takšnih razmerah bi lahko čokolada Vulkan, ki bo na trg prišla v obliki tablic in keksov, naletela na veliko zanimanje, menijo v družbi Barry Callebaut. Še posebej v ZDA, ki so obsedene z dietami. Zaradi odpornosti na toploto bi se lahko čokolada prebila tudi v toplejših predelih Zemlje, kjer prodaja te sladke dobrine brez drage hladilniške opreme zdaj sploh ni možna.
Ali bo tudi okusna?
"Ideja zveni obetavno," pravi
Daniel Bürki, analitik pri švicarski Zürcher Kantonalbank. Ob tem opozarja na
izkušnje iz preteklosti, in sicer, da so na toploto odporne čokolade v primerjavi z običajnimi
neokusne in zato tekme na trgu ne vzdržijo.
"Če bo čokolada Barryja Callebauta tudi okusna, potem bo absolutna zgodba o uspehu. V državah v
razvoju s toplejšim podnebjem, kot sta Kitajska ali Indija, raste srednji razred, ki si že lahko
privošči tudi čokolado."
Vojaki so jo komaj prelomili
Barry Callebaut resnično ni prvi čokoladni proizvajalec, ki bi ponujal na toploto odporno
čokolado. Prvi je to storil Hershey za ameriške vojake med drugo svetovno vojno. Zahteva države je
bila preprosta: čokolada naj bo hranilna, odporna na temperature do 60 stopinj Celzija in naj tehta
štiri unče (nekaj čez 110 gramov). Toda proizvodni stroji Hersheyja so bili naravnani tako, da so
tekočo čokolado ulivali v dane kalupe. Na toploto odporna čokolada, ki so ji odstranili precej
kakavovega masla, se ni dala utekočiniti, zaradi česar so Hersheyjevi delavci morali čokoladno maso
oblikovati ročno. Končni izdelek so predstavljali kot kamen trdi čokoladni skladi, ki so jih čvrsti
ameriški vojaki le z velikim naporom prelomili na pol.
V naslednjih desetletjih je Hersheyju uspelo izboljšati tako okus kot sprijemljivost čokolade, vendar brez pričakovanega komercialnega uspeha. Tudi čokolada Desert Bar, ki so jo leta 1991 ponudili ameriških vojakom v Iraku, ni postala prodajna uspešnica.
Ne glede na takšne zgodovinske izkušnje je Vries prepričan, da bo Vulkan postal hit. Čokolada sicer ni tako kremasta kot običajna mlečna čokolada, se pa "takoj, ko se dotakne jezika, stopi". Čas bo pokazal, ali se bodo od navdušenja topili tudi vodilni v švicarskem podjetju, ko bodo dobili prve rezultate o komercialnem uspehu Vulkana.
