V nadaljevanju preberite:
- Tragična prometna nesreča na Zaplani se je zgodila že pred skoraj desetimi leti, sodnega epiloga pa še ni.
- Vojko Marinč je vozil pod vplivom alkohola.
- Cesta naj bi bila nevarna, a občina menda ne ukrepa.
Prihodnji mesec bo minilo že deset let od tragične prometne nesreče med Petkovcem v logaški občini in Zaplano nad Vrhniko, v kateri je umrl 59-letni Matevž Marinč, sojenje pa še vedno ni končano. Je pa policist Mitja S. včeraj razkril, kar se je dosedaj le uganjevalo: ne pokojni in ne njegov mlajši, zdaj 67-letni brat Vojko Marinč, ki se zagovarja zaradi nevarne vožnje v cestnem prometu s smrtnim izidom, naj ne bi bil pripet z varnostnim pasom.
V električnega pastirja in drevo
Tožilstvo očita Vojku, da je na usodni ponedeljek, 24. oktobra 2016, v vasi Prezid vozil preblizu desnega roba cestišča in zato zapeljal na travnik ter zdrsnil po pobočju. Najprej je trčil v leseni nosilec električnega pastirja ter zatem v drevo.
Škoda roomster se je prevrnila na streho in spet na kolesa. Vojko naj bi še naprej vozil po travnatem pobočju, pri tem za seboj vlekel žico električnega pastirja skupaj s količki, in obstal na ravnini. V krvi naj bi imel 1,69 promila alkohola. Za razliko od Matka, kot so klicali Matevža, jo je odnesel praktično brez poškodb.
Zaslepili naj bi ga žarometi
Vojko je priznal, da je pri bratu najprej popil enega "ta kratkega", zatem pa sta se zgodaj popoldne odpravila na Medvedje Brdo, da se dogovorita za les. Po svojih besedah je v gosteh spil pivo ali dva, "saj veste, kako je, ko vam domači ponudijo": "Tistega dne zaradi kroničnih težav in slabega počutja nisem pojedel skoraj ničesar. Ob tem sem preživel še možgansko kap in alkohol je imel močnejši in histeričen učinek, kot bi ga imel sicer. Nisem pa se zavedal, da bi bila moja sposobnost vožnje tako zmanjšana, prepričan sem bil, da bom varno prepeljal kratko pot do doma."
Po njegovih besedah bi tudi jo, če ga ne bi na nepreglednem in ozkem cestnem odseku zaslepili žarometi nasproti vozečega avta. Toda iz včerajšnje izpovedi ljubljanskega prometnega policista Mitje S. izhaja, da bi smrtnemu izidu nesreče lahko botrovala tudi neuporaba varnostnega pasu, saj so na ogledu ugotovili, da ni bil nihče pripet. Dodal je, da je Vojko sedel na varnostnem pasu, ki je bil sicer vtaknjen v zaponko: "Predvidevam, da zato, ker gre ljudem na živce, da vozilo piska, sistem pa ne ve, ali je pas pripet pravilno ali ne."
Za cesto skrbi narava
Ob njegovem prihodu je Vojko stal pri avtu, zdel se mu je zmeden in vinjen: "To sem sklepal iz njegove hoje, pogovora, pa tudi zadaha." Sklepal je, da hitro ni mogel peljati, saj je bila cesta spolzka in mokra, polna listja.
Naslednja priča, Milan M., ki živi približno 200 metrov od kraja nesreče, je potrdila, da je cesta ozka in praktično brez bankine, jeseni tudi posuta z listjem: "Ne spomnim se, da bi jo kdaj čistili. Če je kakšen naliv, narava sama poskrbi."
Za naslednjim ovinkom naj bi se, kot je dejal, s ceste že zapeljala njegova sestrična, kmetu pa se je obrnila prikolica z drvmi. A tam so vsaj postavili zaščitno ograjo. Drugih ukrepov ni, ker da živijo na mejah logaške in vrhniške občine in naj bi bili zato zadnji v vrsti. Pozabljeni, tako rekoč.
