Devetnajstletni vojak je umrl nasilne smrti, je prepričana njegova sestra

Čeprav je 19-letni Koprčan Blaž Furjan med služenjem vojaškega roka umrl že leta 1997, se svojci, sploh sestra Barbara Furjan Gregorovich, s tragično izgubo še niso sprijaznili. In se nikoli ne bodo, predvsem, ker okoliščine smrti po njihovem mnenju zdaleč niso razjasnjene. Uradni razlagi, da je naredil samomor, ne verjamejo, vse preveč je indicev, ki naj bi kazali na umor.

Arhiv Barbara Furjan Gregorovich

Zahtevajo 38.000 evrov odškodnine

Furjan Gregorovicheva se je na lastno pest lotila preiskave, svoje ugotovitve pa leta 2013 strnila v knjigi V imenu resnice, po kateri so 2017. na njeno pobudo posneli istoimenski enourni igrano-dokumentarni film, ki je dostopen tudi na youtubu. In prav zaradi filma se je znašla na ljubljanskem okrožnem sodišču, skupaj  z režiserjem Dejanom Baboskom, nekdanjim poveljnikom Teritorialne obrambe Avgustom Cvetežarjem ter novinarjema Matejem Šurcem in zdaj že pokojnim Cirilom Brajerjem.

Tožniki, Božidar (Darko) Martin Njaver, Franci Oražem in Marko Poje, nekdanji pripadniki specialne brigade Moris, ki je nehala obstajati leta 1998, trdijo, da je film zrežiran in zmontiran tako, da gledalci dobijo vtis o njihovi krivdi za nasilno smrt mladega Primorca, zato v pravdnem postopku zahtevajo 38.000 evrov odškodnine.

Bos iz kasarne

Kaj se je v ljubljanskih Mostah dogajalo v noči na 27. maj pred 28 leti, očitno ne bo nikoli znano.

Po besedah Furjanovih vojaških kolegov so se usodnega ponedeljkovega večera okrog enajstih še pogovarjali, nato pa naj bi se odkradel iz sobe, iz omare vzel kalašnikovko in skrivoma, kar bos, zapustil vojašnico Franca Rozmana-Staneta, zdaj Edvarda Peperka.

Nedaleč od carinskega skladišča naj bi varnostniku ukazal, naj mu da čevlje in pokliče policijo, ter se s kalašnikovim ustrelil v sence. Po mnenju Furjan Gregorovicheve je bilo v preiskavi veliko nejasnosti, varnostnik denimo menda ni slišal strela, čeprav je bil oddaljen le nekaj deset metrov, po svojih besedah je bil neoborožen, v policijskem poročilu pa je navedeno, da je imel pištolo.

Svojci se sprašujejo tudi, kako da so našli prazen tulec, krogle pa ne, zakaj je Blaža obgrizel policijski pes, zakaj različna poročila o številu strelnih ran – na obdukcijskem poročilu sta menda omenjeni dve – zakaj bi od varnostnika zahteval, da pokliče policijo. Vprašanj, na katerih ni odgovorov, je kar 77.

O posebni skupini Paravomo

Furjan je sicer prevažal častnike, prijateljem pa naj bi omenil, da so ga v vojski snubili za neke posle, vozil da naj bi orožje ali drogo. Vendar v filmu njegova sestra po svojih besedah ni s prstom pokazala na trojico tožnikov: "Kritična ost filma V imenu resnice je usmerjena v delo oblastnih organov v delu preiskovanja in pregona ter vojaških oblastnih struktur, ki niso sposobne ustrezno obravnavati in sprocesirati odklonskih ravnanj, do katerih prihaja v njihovih vrstah."

So pa v igranem dokumentarcu tožniki omenjeni. "Naj povedo svoje Marko Poje, Darko Njavro, Franci Oražem in tako dalje," izjavi Matej Šurc. Mitja Kunstelj, takrat tudi morisovec, pa govori o posebni skupini znotraj brigade, ki so ji mediji nadeli ime Paravomo, in katere vodja da je bil Njavro. Po njegovem naj bi trgovala z orožjem, "s čimer smo polnili naš črni fond". Za šoferja naj bi, kot izhaja iz njegovega pripovedovanja, novačili tudi nabornike. Med njimi Blaža?

Procesna vprašanja

Njavro, Oražem in Poje, ki jih avtorji filma po njihovih besedah sploh niso kontaktirali in jim tako dali možnosti, da predstavijo svojo plat, so torej prek pooblaščenca, odvetnika  Janeza Stuška, vložili civilno tožbo. Obravnava se je začela že leta 2022, zaradi upokojitve sodnice Vere Gams Premrl pa zastala. Njena naslednica, sodnica Maja Rozman, se je nadejala, da jo bo včeraj naposled pripeljala do konca, a ji je načrte pokvaril pooblaščenec toženega Mateja Šurca, David Sluga.

Ta je podal ugovor glede naravnega sodnika. Po njegovem ni potrjeno, da je bil konkretni primer že prejšnji sodnici Gams Premrlovi dodeljen v skladu s sodnim redom, zato je vprašanje, na kakšnem temelju ga je od nje prevzela Rozmanova.

Razlog za njegov ugovor je v postopku, ki trenutno poteka zoper predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč izdalo sodbo, ki ga bremeni, da je v primeru odvzema otrok materi kršil pravila glede dodeljevanja zadeve sodnikom. Zaradi enake kršitve je vrhovno sodišče marca razveljavilo sklep okrožnega sodišča v kazenski zadevi, ki da ne bi smela bili predodeljena na podlagi letnega razporeda dela sodnikov, ampak v skladu z njihovim abecednim redom. O morebitni Pogačnikovi razrešitvi se morata zdaj opredeliti pravosodna ministrica Andreja Katič in predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.

Sodnica morala popustiti, znova oktobra

"Zadevo sem dobila po odločbi o prerazporeditvi, nisem pa se spraševala o njeni korektnosti," je Slugi pojasnila sodnica Rozmanova in se strinjala, da ne gre za vprašanje o nepristranskosti sodnika, temveč, ali je bil sploh postavljen zakonito. Čeprav bodo to preučili, je vendarle hotela izpeljati narok. In tudi kljub novemu Sluginemu predlogu za izločitev nje in predsednika okrožnega sodišča Pogačnika.

A se je spet zalomilo, tokrat zaradi vložitve novega dokaznega predloga tožečih strank – zapisov Mitje Kunstlja na njegovem blogu ter njegovih javno objavljenih SMS-sporočil nekaterim tožencem – ki pa naj po mnenju Rozmanove ne bi imel bistvene teže in je predlagala, da ga njihovi pooblaščenci preberejo med polurnim odmorom, pa bi potem nadaljevali obravnavo.

Pooblaščenci z izjemo odvetnika Edvarda Bavcona so ugovarjali, da se tako hitro ne morejo izjasniti, sploh ker nekaterih njihovih klientov včeraj ni bilo v dvorani, se pa morajo z njimi seveda pogovoriti.

Sodnica Rozmanova je nazadnje klonila in naslednji narok razpisala za 24. oktober, v upanju, da bo res zadnji.

dezurni@styria-media.si