"Tovrstni fizični kontakti so v vzgojnem smislu tolerantni, niso nerazumni, neprimerni ali pretirani, in kar je najpomembneje, ne predstavljajo zlorabe otroka, temveč vzgojo," je v obrazložitvi oprostilne sodbe očetu, ki naj bi pretepal in davil svojo takrat 10-letno hčer, povedal zadarski sodnik Antun Klišmanić
Zgodba ima dolgo brado in številne vidike, sega pa v leto 2005, ko sta se starša takrat štiriletne deklice razvezala. Sodišče je skrbništvo dodelilo očetu, češ da bo v tem primeru deklica obdržala stalnost socialnih odnosov in da bosta očetu pri vzgoji pomagala tudi njegova starša, ki živita v isti hiši. Oče naj bi ji nudil večjo stabilnost.
Mama odločitvi sodišča takrat, kot poudarja za Jutarnji list, ni nasprotovala, sama bi punčko veliko težje primerno oskrbela in jo z majhnimi prihodki dostojno preživela. Poleg tega je imela dovoljenje, da hčerko videva, kolikor je je volja, pri njej je lahko tudi prespala.
Ločena zakonca sta bila sicer vse prej kot zgledna starša; kljub ločitvi so se nadaljevali spori med njima, pogosto pa je zaradi njih nastradala prav njuna hči.
Zaradi kodra las
Leta 2011 je prišlo do hude krvi, ko je punčka nameravala k mami odnesti uokvirjen koder las, ki ga je spravila mama kot spomin na punčkino prvo striženje. Predmet je skrila pod svojo jakno. Ko je oče opazil, da nekaj skriva, je najprej začel kričati, nato pa jo še udarjati, pri čemer jo je celo stiskal za vrat. Punčki je postalo slabo, v kopalnici je bruhala. Očeta je pomirila njegova partnerica.
Ko je punčka prišla do mame, je bila že v modricah, zato jo je ta odpeljala na policijo in k zdravniku. Začel se je sodni postopek, ki še vedno traja in mu grozi zastaranje. Oče pretepanje ves čas zanika. Pravi, da so dekličine poškodbe nastale med žoganjem. Deklica sama pri tem pravi, da ji je že takoj po tepežu zagrozil, da jo lahko označijo kot lažnivko, saj da bo zanj pričala njegova partnerica, ki je bila takrat v stanovanju.
Zloraba, ki to ni?
Zdravniki so potrdili, da ima poškodbe na obrazu, psihiatrični oddelek je postavil diagnozo zapostavljenega otroka, sodnik zadarskega sodišča pa je razsodil, da gre za normalne vzgojne ukrepe, in očeta v celoti oprostil vseh obtožb.
Mama se je na odločitev pritožila in pravico išče tudi na evropskem sodišču za človekove pravice; teče tudi postopek, da bi skrbništvo nad hčerko dodelili njej. To si želi tudi danes 13-letno dekle.
V nekem normalnem svetu, bi bil ta zločinec od sodnika že v zaporu. Skupaj s tem očetom.
Ta sodnik je potreben posebnih vzgojnih ukrepov. Posebej davljenja. Da se bo naučil kaj je vzgojno in kaj je zloraba!! To mora dosoditi vrhovno sodišče.