Oropal je banko, zdaj zahteva 622.800 evrov odškodnine

Čeprav je od ropa Gorenjske banke v Radovljici preteklo že več kot 23 let, eden od obsojenih storilcev, 45-letni Litvanec Danas Vizgirda, še vedno hodi na sodišče. Po svoji volji: Republiko Slovenijo toži za 622.800 evrov. 

Aretirani v manj kot pol ure

Sedemčlanska litvanska tolpa je dva dni pred ropom leta 2002 ukradla dva avtomobila in prespala v kamnolomu v Kamni Gorici. V sredo, 13. marca, ob pol desetih dopoldne, je zamaskirana četverica vstopila v bančno poslovalnico v Cankarjevi ulici.

Eden od roparjev je s pištolo, uperjeno v tri stranke, čakal pri vhodu in stražil. Preostali so skočili čez pult, obvladali bančna uslužbenca in pobrali denar, 4,8 milijona evrov oziroma 20.000 evrov. Z audijem 80 so se odpeljali proti železniški postaji, vendar se je njihov beg končal v manj kot pol ure.

Policisti so v bliskoviti akciji, v kateri je sodeloval tudi helikopter, prečesali območje in v bližnjem gozdu našli zapuščen avto ter opazili štiri moške, ki so tekli stran, eden od njih je pri tem odvrgel torbo s plenom, pištolo in dvema maskama. Vse so aretirali,  malo kasneje pa tudi trojico, ki je pomagala pri organizaciji ropa, in jih julija istega leta obsodili na okrožnem sodišču v Kranju. Vizgirda, ki je zatrjeval, da je vedel za rop, vendar v njem ni sodeloval, je dobil osem let in štiri mesece zapora.

Pri nas ni tolmača za litvanski jezik

Nato se je začela zgodba s tolmačem. Ker za litvanski jezik v Sloveniji ni registriran niti eden, je že ob zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom vskočil prevajalec za ruščino, ki jo Vizgirda očitno razume, saj je odgovarjal na vprašanja, denimo: "Imam majhnega otroka, ki ne bo imel nič za jesti, saj so naše razmere zelo težke. Vedno sem delal, nikoli nisem naredil nič takega. V Slovenijo sem prišel, ker sem želel najti službo."

Tudi na julijskem sojenju sta bila prisotna tolmača za ruščino in obdolženci so izjavili, da razumejo vsebino obtožb.

Vizgirdov zagovornik se je avgusta 2002 pritožil na sodbo zaradi zaradi domnevnih pomanjkljivosti policijske preiskave, presoje dokazov in kazni, ni pa omenjal njegovega morebitnega nerazumevanja ruščine.

Februarja 2003 pa je Vizgirda na kranjsko sodišče poslal vlogo z naslovom Pritožba na vrhovno sodišče v litvanskem jeziku. V njej je trdil, da mu je bila kršena pravica do uporabe materinščine in da rusko razume le malo, govori pa ne.

Pritožil se je v Strasbourg

Vrhovno sodišče je zatem zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki je bila medtem prevedena v slovenščino, enako je julija 2008 odločilo ustavno sodišče: "Pritožnika je od zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom do konca sojenja, vključno med pritožbenim postopkom, zastopal zagovornik, s katerim se je uspešno sporazumeval v ruskem jeziku (pritožnik temu dejstvu v svoji ustavni pritožbi ni oporekal). Pritožnik v pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča ni zatrjeval tega, kar je zatrjeval v ustavni pritožbi, ampak se je pritožil glede policijskega postopka, glede katerega pa se ni pritožil pred ustavnim sodiščem. Pritožnik je šele v svoji zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil v svojem jeziku, in v ustavni pritožbi zatrjeval kršitev svoje pravice po 62. členu ustave zaradi ravnanja okrožnega sodišča, ki je prezrlo njegove pripombe, da ruski jezik slabo razume ..."

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu pa je dalo prav Vizgirdi: "Ni bilo ugotovljeno, da je pritožnik prejel jezikovno pomoč, ki bi mu omogočila, da dejavno sodeluje v sojenju. Po mnenju sodišča je to dovolj, da je bilo zaradi tega sojenje v celoti nepošteno." Člana senata Marko Bošnjak in Avstrijka Gabriele Kucsko-Stadlmayer sta bila sicer proti, a ju je ostalih pet članov senata preglasovalo.

Izgnan iz Slovenije

Vizgirda, ki so ga po petih letih izpustili na prostost, je prek ESČP od Republike Slovenije zahteval 31.840 evrov za izgubo zaslužka in 15 tisočakov za nepremoženjsko škodo. Zahtevku za premoženjsko škodo niso ugodili, za nepremoženjsko pa priznali 6400 evrov odškodnine.

S tem pa Litvanec ni končal svojega boja. Prek pooblaščenca, odvetnika mag. Romana Završka, je vložil civilno tožbo, v kateri od države zahteva kar 622.800 evrov. Ker je bilo sojenje po sklepu ESČP nepošteno, je pač obveljal za nedolžnega, pa vendar prestal pet let zapora, za sedem let so ga izgnali iz Slovenije, kjer ima družino, imel je tudi duševne bolečine, med drugim, ker da niso obravnavali njegovih pritožb v litvanskem jeziku.

Odvetnik Završek je v dokaznem postopku predlagal zaslišanje dveh roparjev Gorenjske banke, Aurelijusa V. in Edvinasa B., ki naj bi izpovedala, v kako nehumanih pogojih je Vizgirda prestajal pripor in delno zaporno kazen, ter njegove žene, Slovenke Jasmine A., s katero imata tri otroke: "Povedala bo, v kakšnem stanju je bil ob prostih izhodih iz koprskega zapora, v kakšni duševni stiski, in kolikokrat je bil, tudi v pričo žene in otrok, odstranjen iz države."

Tolmača ne rabi več

Za Aurelijusa V. in Edvinasa B. je predlagal zaslišanje prek videokonference, pri čemer pa se pojavlja stara težava: najbližji tolmač za litvanski jezik je menda na Dunaju.

Višja državna odvetnica mag. Jasmina Trivič si je želela, da bi bil naslednji narok, na katerem bodo zaslišali Vizgirdo in priče, čim prej - "obresti tečejo" - a sodnica Bojana Maravič je prvi prosti termin našla šele 22. septembra. Vizgirda, ki ima zdaj urejeno družinsko življenje in službo v Sloveniji, ne potrebuje več tolmača. Naučil se je slovenščine.

Naslovna fotografija je simbolična.

dezurni@styria-media.si