Slovenija > Črna kronika
1 ogledov

Tovšakova se še pogaja

Dvorec Betnava mediaspeed
- Na celjskem okrožnem sodišču so danes izrekli kazni soobtoženim, ki so priznali krivdo v zadevi Betnava.

Nekdanja direktorica družbe Betnava Dragica Marinič je obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, gradbeni nadzornik Karel Bogatin na dve leti zapora, ki ga bo odslužil z 1460 ur družbeno koristnega dela.

Anton Ekart iz mariborske nadškofije pa je obsojen pogojno na 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Vsi obdolženi, ki jim tožilec Stanislav Pintar očita kaznivo dejanje poslovne goljufije pri prenovi dvorca Betnava v škodo EU, morajo plačati tudi sodne stroške in takso.

Bogatin, ki mu je izrečena skupna kazen, saj je priznal krivdo tudi v zadevi Rimske terme, pa mora družbeno koristno delo opraviti v dveh letih.

Po oceni sodišča je bil dogovor o izrečenih kaznih primeren, saj so vsi obdolženi krivdo priznali in dejanje obžalovali. Nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec pa je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU in krivde doslej ni priznal.

Spomnimo ...

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.