Kot je znano, so minuli konec tedna v jeseniški bolnišnici življenje rešili porodnici, ki se je odločila za porod doma, pri tem pa je prišlo do hudih zapletov in krvavitve. Strokovna direktorica jeseniške bolnišnice Sandra Tušar je za Žurnal24 pojasnila, da se maternica ni krčila v zadostni meri, zato je prišlo do krvavitve. Strokovno osebje je bolnici krvavitev ustavilo, porodnica pa je dva dni kasneje bolnišnico že zapustila. Otrok zaradi zapletov ni bil prizadet.
Porod doma je potekal pod nadzorom avstrijske babice, kar pa sproža vrsto vprašanj, tudi za kriminaliste. Ti so že začeli preiskavo dogodka v zvezi s sumom, da je pri porodu prišlo do morebitnih kaznivih dejanj, je za Žurnal24 povedal Andrej Zakrajšek iz PU Kranj. Pri tem preiskujejo tudi vlogo babice in ali bi sploh smela voditi porod. Tušarjeva sicer pravi, da ne vedo, ali je imela babica ustrezno znanje oziroma licenco.
Kot je znano, ureditev slovenskim zdravstvenim delavcem prepoveduje udeležbo pri porodih doma, zato se nosečnice za tovrstni porod obračajo na pomoč k tujim babicam, predvsem avstrijskim. Cena pomoči avstrijske babice po neuradnih podatkih znaša okoli 900 evrov.
Sekcija: na potezi ministrstvo
A predsednica Sekcije medicinskih sester in babic Slovenije Anita Prelec opozarja: tuje babice nimajo licence za opravljanje zdravstvenih storitev v Sloveniji in pri nas delajo nezakonito. V sekciji sicer podatkov o tem, koliko babic sodeluje pri domačih porodih, nimajo, je pa o problematiki nedavno znova opozorilo ministrstvo za zdravje.
Slovenska stroka: "Porodi naj ostanejo v porodnišnicah"
Kot pojasnjuje Prelčeva, strokovna javnost ni naklonjena porodom doma, saj ob trenutni organiziranosti zdravstvene mreže in neizpolnjevanju osnovnih pogojev varnost za porodnice ni zagotovljena.
Irena Šimnovec, združenje Naravni začetkiV resnično demokratični državi bi morali resno razmišljati o dostopu do različnih kakovostnih storitev v obporodni skrbi. Za ženske z nizkim tveganjem bi morali urediti možnost tako porodov doma kot porodov v porodnih centrih.
Kot pravi, bi moral biti med drugim natančno opredeljen izbor nosečnic brez prisotnih dejavnikov tveganja, spremljanje ženske in novorojenčka v prvih dneh po porodu na domu, dostopnost do najbližje porodnišnice in navodila, kako ravnati v primeru zapletov. V tujini, kjer imajo v zdravstvenih sistemih urejeno možnost porodov na domu (eden do dva odstotka vseh porodov), se porod tudi po začetku na domu v treh do desetih odstotkih konča v bolnišnici, je pojasnila. Prelčeva dodaja, da bi lahko večino normalnih porodov pri zdravih nosečnicah resda prevzele babice, a bi morali porodi vseeno ostati stvar porodnišnic.
Zgledi iz tujine drugačni
Irena Šimnovec iz združenja Naravni začetki se s Prelčevo glede slednjega ne strinja, saj meni, da bi morali v resnično demokratični državi omogočiti dostop do različnih storitev v obporodni skrbi. Ob tem pa opozarja, da bi moral biti ob takšni ureditvi velik poudarek na strokovnosti in varnosti za porodnice ter ustrezni izobraženosti babic. Šimnovčeva meni, da bi morali za ženske z nizko stopnjo tveganja nujno urediti možnost poroda tako doma kot v posebnih porodnih centrih ob ustrezni komunikacijski in strokovni povezavi z bolnišnicami. Pri tem navaja zglede iz tujine.
Avstrijska celostna rešitev
V sosednji Avstriji imajo veliko izkušenj z domačimi porodi. Tako imajo nosečnice poleg porodnišnic na voljo kar dve dodatni možnosti – da rodijo doma ali pa v posebnih porodnih centrih. Zavarovalnice krijejo stroške ne glede na kraj poroda.
