Kot v prejšnjih letih je veliko teh nesreč povzročila nepremišljenost turistov oziroma njihovo brezglavo spuščanje v razne avanture, opozarja portal Index.hr in dodaja, da mnogih "pogumnih turistov ne prepričajo ne opozorila turističnih agencij, ne hrvaškega ministrstva za turizem, ne medijska poročanja o nesrečah".
Najnovejše v dolgem nizu letošnjih nesreč so se pripetile v noči s srede na četrtek. Tako se je 39-letni Čeh po zabavi v hotelu (verige Borik) v Zadru odpravil na plažo in z 1,1 metra visokega pomola na glavo skočil v morje. Utrpel je tako hudo poškodbe, da je na mestu umrl. Na plaži Punta rožica v Bibinjah pa je 22-letni Britanec izgubil ravnotežje na stopnišču in padel 2,5 metra v globino. Pristal je na trdem betonu in dobil hude poškodbe glave.
V četrtek okoli 9.30 pa se je v mestu Vir pri Zadru zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala Madžarka, ki se je peljala s kolesom. Okoliščine nesreče še niso pojasnjene.
Konec junija je z vrha trdnjave Lovrijenac v Dubrovniku padel petletni Rus in se huje poškodoval. Deček se je iztrgal iz rok enega od staršev in skočil 6,5 metra globoko. Pri padcu je dobil frakturo lobanje, zaradi možganske krvavitve pa je padel v komo. V splitski bolnišnici so ga operirali na lobanji, potem pa prepeljali v Moskvo.
Slovenci vodimo pri nasedlih plovilih
Omenjeni portal med nizanjem letošnjih nesreč na in ob Jadranu, v katere so bili vpleteni
turisti, izpostavlja več utopitev, ki so bile usodne za Slovecne, Avstrijce in Nemce. Zadnja žrtev
je 38-letni Slovenec, ki se je utopil v izviru reke Cetine.
Slovenci pa vodimo na seznamu tujih turistov, ki so letos z morskimi plovili nasedli na čereh. K sreči se je metoda plutja "krmilo v roke, gas na polno" v večini primerov končala zgolj z materialno škodo.
Jadranska obala pa je tudi prizorišče bizarnih tragedij. Konec maja se je s skokom s Skradinskega mostu pri Šibeniku ubil ruski turist. Vzrok za samomor naj bi bili neporavnani računi z nekim razpečevalcem drog.
Letošnja črna kronika lahko postreže s še kar nekaj fizičnimi spopadi med razgretimi turisti in domačini ter gorskimi reševalnimi akcijami za izginulimi oziroma ranjenimi turisti. Poseben primer sta dva belgijska plezalca, ki so ju morali v enem tednu kar dvakrat reševati z neke stene v Paklenici.
