Umrl je v grosupeljski gmajni, z zvezanimi rokami in nogami

Priljubljenemu vaškemu posebnežu Stanislavu Knaflju mediji niso zastonj nadeli vzdevka gozdni mož. Po požaru, ki mu je leta 2007 uničil dom, je živel v koči in zabojniku, ki si ju je postavil v gmajni nad Grosupljim. Tam je spomladi 2021 tudi umrl, ljubljansko tožilstvo je prepričano, da po napadu treh kočevskih Romov, Marjana Brajdiča, bratov Mihaela in Marjana Grma ter Marka Belcla, menda sorodnika iz Izole, ki je živel pri njiju. Prvo sojenje je bilo razveljavljeno, vnovično se je nadaljevalo včeraj.

Z leve: Marjan Brajdič, Marjan in Mihael Grm D. M.

Družbo so mu delale mačke

Slavc, kot so Stanislava klicali vsi, ki so ga poznali, je bil nekoč obetaven amaterski kolesar, temu prevoznemu sredstvu pa je ostal zvest vse do 77. leta, kolikor jih je dočakal. V naravi se je preživljal s 400 evri socialne pomoči, družbo so mu delali mačke in prijatelji, ki so ga redno obiskovali.

Eden od njih, prav tako Stanislav, ga je 19. marca 2021 ob približno 12.20 našel zvezanega in krvavečega pred njegovim zasilnim bivališčem. "Roke je imel potegnjene k nogam. Ni se mogel premikati. Bil je čisto negiben. Prijel sem ga za roko in malo stresel: 'Slavc, Slavc.' Okrog njegove glave je bilo polno krvi. Prvi pogled je bil ta, ko je bil zvezan, drugi pogled sta bila kri in njegovo stokanje 'a a a a'," je takrat povedal za Slovenske novice. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, reševalci in policisti, toda za Slavca je bilo prepozno. Poškodbam je podlegel nekaj pred drugo popoldne.

Z vejo po glavi

Četverica se ga je po prepričanju tožilstva lotila že prejšnji dan, v prepričanju, da ima shranjenega precej denarja. A ni ga bilo veliko, le 2000 evrov, ki jih je privarčeval za popravilo mopeda. Preden naj bi to ugotovili, so ga menda z debelo vejo večkrat udarili po glavi in pretepali še, ko je ležal na tleh.

Sprva so bili obtoženi umora iz koristoljubja, nato pa omiljenega očitka povzročitve posebne hude telesne poškodbe, ki je imela za posledico smrt. Okrožna sodnica Maja Povhe jim je izrekla kazni od devet let do devet let in 10 mesecev zapora, vsega skupaj 37 let in sedem mesecev.

Njegov pes laja samo na romske avtomobile

Sodba pa ni postala pravnomočna. Njihovi odvetniki so prepričali višje sodišče, da ni materialnih dokazov, ki bi usodnega dne na kraju zločina potrjevali prisotnost Brajdiča in bratov Grm, saj so našli samo Belclove biološke sledi. Prvostopenjsko sodišče je tako dobilo navodilo, da mora znova pretehtati vse dokaze in ugotoviti, ali res zadostujejo za nedvoumno obsodbo.

In to se zdaj dogaja. Obtoženci se na ponovljenem sojenju pred isto sodnico zagovarjajo z molkom, včeraj pa je bila zaslišanih kopica vaščanov iz okolice Grosuplja, ki so na prejšnji obravnavi večinoma zatrjevali, da so opazili avtomobil z Romi.

Ali pa morda tudi ne, tokrat niso bili več prepričani, sploh, ko jim je obramba poočitala, da imajo morda predsodke do manjšinske etnične skupnosti. Eden od njih je denimo na prvem sojenju menil, da so v vozilu Romi, ker je bilo to umazano in je iz njega odmevala glasba, pa še njegov pes je glasno lajal nanj. Na druge avtomobile menda ne.

Niso vsi temnejše polti

Drug domačin je poprej že na pogled ločil romske in "navadne" avtomobile, včeraj pa je pomislil, da se je morda prenaglil. S časom je tudi spoznal, da niso nujno vsi Romi temnejše polti. Nič kaj določen ni bil njegov oče, ki naj bi po prvotnem pričanju videl Knaflja, kako se je mimo njegove domačije vozil na mopedu. Po njegovi tokratni izpovedi se je le tako govorilo po kraju. Priče prav veliko oprijemljujočih podatkov niso podale, poleg tega se tudi vse manj spominjajo. Od tragičnega dogodka so vendarle pretekla štiri leta in pol.