Zdravil nisem dobil, ker da so predraga, dajali so jih le bolnikom pred smrtjo

Bolniki v tožbah zoper bolnišnice le redko uspejo in izjema ni niti 55-letni Jani Debelak, ki je novomeško zaradi po njegovem nepravilnega zdravljenja tožil za 130.000 evrov. Sodnica Valerija Ivanetič Karlič je izdala zavrnilno sodbo.

D. M.

Po zdravilih je bruhal

Gostinec iz Senovega pri Krškem, nekoč aktiven tudi v politiki, ki že nekaj časa živi v Ljubljani, se je leta 2007 na potovanju v Egiptu okužil s hepatitisom C, genotipom 4. Bolezen, tipična za Egipt in osrednjo Afriko, je lahko zelo nevarna in se konča s cirozo jeter ter jetrnim rakom.

V pravdi se je izkazalo, da so nekdanjega odvisnika v novomeški bolnišnici prvič pregledali novembra 2007, junija naslednje leto pa ugotovili hepatitis C stopnje 5-6 na 18-mestni lestvici. Z interferonom, ribavirinom in nolpazo naj bi ga po trditvah sodišča ozdravili, čeprav so svetovali nadaljevanje terapij, ki jih je zaključil maja 2014. Pet mesecev kasneje, oktobra, so ugotovili ponoven zagon bolezni. Takrat je bila spet zaznana prisotnost drog in potrebno je bilo mnenje psihiatra. Drugo zdravljenje je potekalo od 7. oktobra 2016 do 11. aprila 2017, takrat s simeprevirjem in ribavirinom, ki pa ga ni jemal redno, saj je po njem bruhal.

Zdravila so pri nas že uporabljali

Debelak,  ki ga zastopa odvetnik Iztok Drozdek, je dokazoval, da bi ga morali v drugi terapiji zdraviti s kombinacijo učinkovitejših zdravil, simeprivirja in sofosbufirja: "Po navedbah izvedenca za infektologijo, dr. Franca Strleta, ki je bivši predstojnik ljubljanske infekcijske klinike in ima tam prijatelje, je ameriška uprava za prehrano in zdravila leta 2013 izdala dovoljenje za simeprivir in sofosbufir, a le v kombinaciji s starimi zdravili, ker naj bi bila še v fazi preizkušanja. Toda evropska komisija je leta 2014 zanju izdala dovoljenje in leto kasneje sta se, v kombinaciji, že uporabljala tudi pri nas."

Terapija stane kot dober avto

Svojo trditev je podkrepil z dopisoma, ki ju je prejel od nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): "V prvem piše, da so zdravilo olysio (simeprevir) v lekarni prvič izdali 6. februarja, sovaldi (sofosbufir) 22. aprila, kombinacijo obeh pa 8. maja. In v drugem, da je 17 pacientov hkrati  na isti dan leta 2015 prejelo zdravili olysio in sovaldi."

Pojasnil je tudi, zakaj jih menda ni dobil: "Še naprej so mi predpisovali interferon, rekoč, da sta novi zdravili namenjeni le bolnikom v četrti fazi ciroze jeter, torej malo pred smrtjo, ker da sta zelo dragi. Ena terapija, da stane toliko kot dober avto. Toda moje življenje vredno več kot pločevina."

Po njegovih besedah so ga nazadnje v novomeški bolnišnici odslovili oziroma preusmerili na infekcijsko kliniko v Ljubljani: "Zaradi standardne terapije sem se zredil na 150 kilogramov in bil deset let izločen iz družbe, ker sem ležal doma. Dodatno sem se znašel v duševni stiski, ko sem junija 2019 prejel izvid, da sem ozdravljen, marca 2020 pa, da nisem.V tožbi sem zahteval toliko, kot stane dober avto."

Na novomeškem sodišču so ga najprej zavrnili, češ da je zadeva zastarala, a je višje v Ljubljani spomladi 2024 to odločitev razveljavilo, ker da je bilo dejansko stanje ugotovljeno zmotno in nepopolno.

Tožbeni zahtevek je bil previsok

Na novem sojenju pa je okrožno sodišče ugotovilo, da njegova tožba ni upravičena, saj je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije 1. januarja 2015 res začel kriti stroške zdravljenja s sofosbuvirjem in simeprevirjem, vendar "glede na kriterije v smernicah ni bila predvidena kombinacija obeh zdravil hkrati". Poleg tega je bilo drugo zdravljenje uspešno in "tožnik ni utrpel pravno priznane škode". Nenazadnje pa naj bi bila višina tožbenega zahtevka močno pretirana in v nasprotju z veljavno sodno prakso.

Jani Debelak se s sodbo seveda ne strinja: "Sodišče ni upoštevalo dokazov proti bolnišnici, medtem ko je sodni izvedenec Franc Strle v izvedeniškem mnenju zagovarjal samega sebe in sploh ni odgovoril na vprašanje, kdaj so v Soveniji pričeli izdajati nova zdravila. Sodnica ne upošteva dokazov NIJZ, ki jasno navaja, so nova zdravila v letu 2015 v lekarni izdali 17 pacientom in bi jih jaz pri ponovnem zdravljenju leta 2016 lahko brez težav prejel, ne pa, da sem se zato moral javno izpostaviti. Prav tako izvedenec ne priznava in ne daje nobene teže zdravilu za želodec, ki  so mi svetovali tudi v Avstriji, ko sem jim povedal, da ne morem pojesti ribavirina, zaradi česar je bilo prvo zdravljenje neuspešno."

Vztraja, da gre za zdravniško napako, saj ga je zdravnica Anica K. zdravila samo z interferonom, ribavirin pa je upustila, potem ko ji je povedal, da ga ne jemlje zato, ker ga takoj izbruha: "Na sodišču je priznala da sem bil njen prvi pacient z hepatitisom C genotipa 4, in da se je bolezen vrnila, ker me je zdravila samo z interferonom..."