Morebitno znižanje najnižje davčne stopnje pri dohodnini, ki jo je omenil predsednik SD Borut Pahor, po izračunih finančnega ministrstva ne bi odpravilo težav, ki jih imajo zaradi inflacije ljudje z najnižjimi dohodki.
Če bi najnižjo davčno stopnjo pri dohodnini znižali z veljavnih 16 na 15 odstotkov od letne
davčne osnove, bi ljudje z letnimi dohodki v višini do 6800 evrov pridobili 23,80 evra na leto,
tisti z do 9000 evrov dohodkov pa okoli 40 evrov na leto, je povedal državni sekretar
Andrej Šircelj. Na ministrstvu so te izračune naredili v odziv na
Pahorjev predlog, naj vlada pri pripravi protiinflacijskega programa izračuna
učinke morebitnega znižanja najnižje davčne stopnje z veljavnih 16 na 15 oziroma 14 odstotkov.
|
Znižanje najnižje stopnje dohodnine bi po besedah Andreja Širclja zahtevalo skoraj enak finančni odliv, kot se obeta s predlaganimi ukrepi vlade. © BOBO |
Po drugi strani pa bi znižanje najnižje stopnje dohodnine po Šircljevih besedah zahtevalo skoraj enak finančni odliv, kot se obeta s predlaganimi ukrepi vlade. Znašal bi namreč 37 milijonov evrov, medtem ko bo z zvišanjem splošne olajšave, ki jo predlaga vlada in jo bo DZ obravnaval na izredni seji prihodnji teden, prišlo do izpada prihodkov od dohodnine v višini 38 milijonov evrov na leto.
S spremembami na področju dohodnine se stroški dela sicer ne znižujejo, saj zniževanje stopenj dohodnine pomeni ob enakem bruto znesku plače enak strošek dela za delodajalca, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Znižanje stopnje davka na izplačane plače, ki ga z letom 2009 ne bo več, pomeni izpad prihodkov v višini približno 500 milijonov evrov na leto. To pomeni, da gospodarstvo plača toliko davka manj in mu toliko več ostane za razvoj ter navsezadnje za delitev dobička, je dejal Šircelj.
Cvikl: Zakaj je vlada povečala zadolževanje?
Vlada je sprejela nekaj protiinflacijskih ukrepov, vendar ti niso zadostni, meni poslanec SD Milan Cvikl . Sprašuje se, zakaj je vlada povečala zadolževanje, če bi dvig plač v javnem sektorju, kot je dejal premier, zvišal inflacijo.
Povečanje mase plač v javnem sektorju, ki obsega približno tretjino proračuna, za en odstotek predstavlja po izračunu pristojnih institucij 0,3-odstotno povečanje inflacije, je v torek dejal predsednik vlade Janez Janša .
|
Med petnajstimi državami območja evra je bila inflacija decembra najvišja v Sloveniji, in sicer 5,7 odstotka. © BOBO |
"Če ta metodologija Janeza Janše drži, se je treba vprašati, zakaj je vlada s spremembami proračuna za leto 2008, potem ko je vedela, da ji je inflacija ušla izpod nadzora, dvignila javno porabo za 440 milijonov evrov. S tem po omenjenem izračunu povečuje inflacijo vsaj za pet odstotnih točk," je dejal Cvikl.
SD vlado poziva, naj pripravi ustrezen nabor protiinflacijskih ukrepov. "Kar je bilo narejeno zdaj, je nekaj, vendar to ni zadosti," meni Cvikl.
Inflacija decembra najvišja v Sloveniji
Napetosti glede inflacije v Evropi ne popuščajo. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da je letna stopnja inflacije v območju evra decembra 2007 znašala 3,1 odstotka in je glede na november ostala nespremenjena. V vsej EU je bila 3,2-odstotna. Med petnajstimi državami območja evra je bila inflacija decembra najvišja v Sloveniji, in sicer 5,7 odstotka, najnižja, 1,6 odstotka, pa na Nizozemskem. Pred enim letom je sicer na območju evra znašala le 1,9 odstotka, v celotni Uniji pa 2,2 odstotka.
Najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU so decembra 2007 ugotovile Nizozemska (1,6 odstotka), Finska (1,9 odstotka) in Velika Britanija (2,1 odstotka), najvišje pa Latvija (14 odstotkov), Bolgarija (11,6 odstotka) in Estonija (9,7 odstotka). V primerjavi z novembrom 2007 se je letna stopnja inflacije zvišala v 17 članicah EU, v treh je ostala enaka, v šestih se je znižala.
