V noči s srede na četrtek bodo po slovenskih domovih zopet strašile čarovnice.
V Sloveniji se namreč vsako leto bolj uveljavlja noč čarovnic oziroma halloween, ki smo ga prevzeli
iz angleško govorečih dežel. Na balkone, okna ali vhodna vrata se 31. oktobra postavljajo buče z
izrezanimi očmi in usti ter prižgano svečo v notranjosti. Predvsem otroci se na ta dan preoblačijo
v čarovnice. Etnologi napovedujejo, da bo se bo tako imenovani praznik noči čarovnic v Sloveniji
ohranil, podobno kot se je valentinovo.
Zametki halloweena tudi v Sloveniji
|
Kaj bi halloween brez čarovnic? © iStockphoto |
Halloween star keltski običaj
Noč čarovnic ali halloween je sicer star keltski običaj, ki ima svoje začetke že v antičnem, predkrščanskem obdobju. Povezan je s keltskim festivalom mrtvih. 31. oktober je predstavljal začetek keltskega novega leta, pa tudi začetek mraza, pomanjkanja in teme. Ljudje tistega časa so verjeli, da se na ta večer duhovi umrlih poslavljajo od našega sveta. Prižigali so kresove, puščali hrano pred vrati za duše umrlih in na okna postavljali prižgane sveče. Izrezljana buča s svečo na oknu ali pred vrati je pomenila pozdrav dušam in hkrati zaščito pred zlimi duhovi. Pozneje je pri Britancih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe'en (skrajšano iz All Hallow Even – večer vseh svetih). Posledično še danes v angleško govorečih deželah hodijo na predvečer naokrog "strašit" preoblečeni v duhove, z izdolbeno bučo na glavi. V ZDA pa postavljajo buče, v katerih gori sveča, pred vrata. Podobna navada se uveljavlja tudi v Sloveniji.