Slovenija
6441 ogledov

Danes bo dopolnil 15 let. "Kot otrok sem se vedno počutil nekaj posebnega"

Profimedia
Na 29. februar ima rojstni dan 1329 oseb, kažejo podatki Statističnega urada RS. Pred štirimi leti pa se je na ta dan rodilo 30 otrok. Največ smolčkov, 97, pa letos uradno praznuje 15. rojstni dan.

Ljudje, rojeni 29. februarja, se starajo štirikrat počasneje. Gre seveda za šalo, ki se je radi poslužujejo smolčki - poimenovanje izvira iz prepričanja, da imajo ti ljudje res smolo, ker lahko zares praznujejo le na vsaka štiri leta.

29. februarja je rojenih 1.329 prebivalcev Slovenije, so nam povedali na Statističnem uradu RS. Kot zanimivost, svoj uradno prvi rojstni dan danes praznuje 30 otrok (rojeni leta 2020), 59 prebivalcev Slovenije je danes postalo polnoletnih (rojeni leta 1952).

Največ smolčkov (97) letos uradno praznuje 15. rojstni dan (rojeni leta 1964) in med njimi je tudi naš sogovornik J. M. In kako se počuti na ta zares poseben dan? "Nič posebnega, kljub vsemu sem že star," se pošali. "Kakšnega posebnega praznovanja zaradi tega ne bo. Rojstni dan pač, pa čeprav na vsaka štiri leta. S tem se nikoli nisem obremenjeval, nasprotno, zdi se mi super. Ob pričakovanju rojstnega dne na vsaka štiri leta, sem se predvsem kot otrok, vedno počutil nekaj posebnega," nam je zaupal. 

Prestopno leto | Avtor: Profimedias Profimedias
Običaji, kdaj smolčki dopolnijo polnoletnost, so različni. Pri nas ob navadnem letu smolčki uradno obleležujejo rojstni dan 1. marca. Nekateri praznujejo oba dneva ali odvisno od ure rojstva - ali so bili rojeni pred poldnevom 28. februarja, rojeni popoldne ali zvečer pa 1. marca. 

Prestopno leto

Prestopna leta so že pred začetkom našega štetja uvedli zato, da ne prihaja do zamikanja letnih časov. Običajno leto namreč traja 365 dni in slabih šest ur, zaradi česar je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan - 29. februar. Če ne bi uvedli prestopnih let, bi se zaradi teh dodatnih šestih ur letni časi počasi začeli zamikati. Za slabo četrtino dneva daljše leto je tako treba vsake štiri leta popraviti. A če bi se držali tega pravila, bi bilo prestopnih let preveč, zato velja pravilo, da leta, ki so deljiva s 4 in 100, niso pa deljiva s 400, niso prestopna.

Po irski tradiciji je 29. februar že mnoga stoletja dan, ko ženske vzamejo stvari v svoje roke, pokleknejo pred svojega izbranca in ga zaprosijo za roko.

Če prestopnih let ne bi bilo, bi se naš koledar v stoletju zamaknil kar za 24 dni. A tudi prestopna leta niso dokončna rešitev, saj običajno leto traja slabih 12 minut manj od 365 dni in šestih ur.

Prestopna leta je uvedel Julij Cezar, ki je koledar prenovil, ko je ob pomoči rimskih znanstvenikov ugotovil, da prihaja do zamikanja letnih časov. Takrat se je leto končalo februarja, zato so v prestopnem letu zadnjemu mesecu dodali še en dan. Prvo prestopno leto naj bi bilo leta 46 pred našim štetjem. Gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor Trinajsti in ga uporabljamo še danes, pa je izpopolnil julijanski koledar in vzpostavil sedanji sistem prestopnega leta, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.

Prestopnih let pa nimajo povsod urejenih enako kot v državah, kjer uporabljamo Gregorijanski koledar. V perzijskem sončnem koledarju v koledar vsakih 33 let dodajo osem prestopnih dni. V Indiji in Bangladešu, kjer uporabljajo edinstvena koledarja, pa se gregorijanskemu koledarju prilagajajo tako, da je prestopni dan vedno v bližini 29. februarja.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 2
  • Avatar Iuckyss
    Iuckyss 08:29 29.februar 2024.

    Takšnih "smolčkov" je veliko. Sploh v politiki. Star krepko čez šestdeset, twita pa kot zblojen najstnik....

  • Toma 07:09 29.februar 2024.

    Danes bo dobil 15-o torto. Star pa je glede na letnico!