"Nakupovanje, prireditve, utrip življenja in najnovejši trendi – nakupovalna središča na avstrijskem Štajerskem predstavljajo vse to. Hkrati pa rešujejo tudi življenja!" Tako v slovenščini sporočajo iz centra za darovanje v avstrijskem nakupovalnem središču Shopping City Seiersberg, kjer za vsako darovanje plazme ponujajo bon v vrednosti 25 evrov. Oglase v slovenščini objavljajo tudi na Facebooku.
Vsak kandidat najprej v nakupovalnem centru opravi brezplačen zdravniški pregled. Po prejemu laboratorijskih izvidov krvi lahko plazmo daruje največ dvakrat tedensko.
"Koliko boste naslednjič ponudili za ledvico?"
Medtem, ko so nekateri darovalci navdušeni nad delom ekipe: "Zelo prijazno in uvidevno osebje, ki poskrbi za dobro počutje in hidracijo med darovanjem.", se drugi zgražajo nad tem, da avstrijske ustanove za darovanje plazme plačajo. "Koliko boste naslednjič ponudili za npr. ledvico? Zelo sramotno od vas, da nadomestilo v vaši objavi prav bode v oči. Katastrofalno sramotite svoj poklic. Darovanje je humanitaren akt in ne biznis!" je ogorčen eden od bralcev spletne strani.
"Povrnemo stroške in čas!"
“Ne plačujemo plazme, temveč povrnemo potne stroške in čas, ki ga ljudje za darovanje namenijo. Eno darovanje plazme traja 45 minut,” na očitke o plačilu odgovarja Edgard Weber, vodja centra za darovanje plazme v nakupovalnem središču v bližini avstrijskega Gradca.
Plazmo odkupujejo podjetja
Darovanje polne krvi je v večini evropskih držav prostovoljno in neplačano, plazmo plačujejo v Avstriji, Nemčiji in na Češkem. Odvzeme plazme izvajajo transfuzijske ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo zdravil iz plazme. Transfuzijske ustanove jemljejo plazmo od neplačanih krvodajalcev, podjetja pa odvzemajo plazmo pri plačanih dajalcih. V Avstriji plazno zbirata poleg Rdečega križa še podjetji Baxter in Plasmapunkt.
V Sloveniji prost dan za redno zaposlene
V Sloveniji je krvodajalstvo prostovoljno, brezplačno in anonimno. Na podlagi zakona o delovnih razmerjih ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi na dan, ko prostovoljno daruje kri. V tem primeru izplača delodajalec nadomestilo plače delavcu v breme zdravstvenega zavarovanja. Prost dan, ki ga zaradi krvodajalstva koristi zaposleni, torej podjetjem refundira zavod za zdravstveno zavarovanje.
"Mislim, da to za nas ne bi bilo primerno, saj bi kri začeli dajati predvsem tisti, ki potrebujejo denar. Plačljiv način darovanja krvi se lahko kmalu izrodi v zaslužkarstvo," pravi Jože Končan, ki je kri daroval že več kot stokrat.
Upad mladih krvodajalcev
Že pred letom dni so na Rdečem križu opozorili, da v nekaterih krajih severovzhodne Slovenije zaradi odghod v Avstrijo upada število mladih krvodajalcev. Že pred leti so pozvali ministrstvo za zdravje, da ukrepa.
Stroka odločno proti
"Situacija v Sloveniji, ko ogrožene socialne skupine iz Maribora in okolice hodijo v Gradec na odvzem plazme za tisti piškavi denar, ki ga tam dobijo, je grozovita. V naslednji fazi bodo šli darovat tkiva in celice. Pa še kakšno ledvico. In na koncu srce. Zato je transfuzijska stroka strogo in soglasno proti plačanemu krvodajalstvu ali dajalstvu plazme," pravi strokovni direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino Primož Rožman.
dezurni@zurnal24.si
Na nagradno igro se prijavite TUKAJ.
Res je.....
Za vsak liter krvi 100 eurov.....oni sluzijo ,vi se pa greste boga.
a sončniku bi tudi dal prosti dan ,kak eurček naj dajo pa je