Ustavno sodišče, ki je javno razglasilo odločitev o 188. in 246. členu varčevalnega zakona, ki se nanašata na prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, je odločilo, da so v neskladju z ustavo tiste določbe, ki se nanašajo na javne uslužbenke.
Izpodbijana člena zakona v delu, ki se nanaša na moške, nista v neskladju z ustavo, pač pa sta v neskladju z ustavo v delu, ki se nanaša na ženske. Zakonodajalec mora ugotovljeno neustavnost odpraviti v šestih mesecih, so odločili. Javnim uslužbenkam preneha veljati pogodba o zaposlitvi šele, ko izpolnijo enake pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine kot na podlagi izpodbijanih določb veljajo za moške, pravijo na ustavnem sodišču.
Virant odločitev pričakoval
Notranji minister Gregor Virant je odločitev ustavnega sodišča označil za razumno, prepričljivo in tudi kar pričakovano. Novela hkrati omogoča, da se še naprej izvaja restriktivno politiko zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju, sicer z manjšo prilagoditvijo ko gre za javne uslužbenke, pravi Virant.
Za tiste uslužbenke, ki so morale od uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ že oditi, Virant pravi, da ne bo sprememb, razen če tečejo kakšni sodni postopki. V teh primerih bo odločba učinkovala tudi nanje.
Diskriminacija glede na starost da, glede na spol ne
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič pravi, da izpodbijana ureditev pomeni poseg v pravico javnih uslužbencev do nediskriminacijskega obravnavanja glede na starost in spol. Toda diskriminacija na podlagi starosti je upravičena in zato izpodbijana ureditev s tega vidika ni v neskladju z ustavo. Diskriminacija na podlagi spola pa je protiustavna, povzema.
V zvezi z diskriminacijo na podlagi starosti je ustavno sodišče presodilo, da cilj zmanjšanja sredstev za maso plač v javnem sektorju sam po sebi ni ustavno dopusten cilj. A skupaj s ciljem vzpostaviti uravnoteženo kadrovsko strukturo in preprečiti morebitne spore glede sposobnosti zaposlenega za opravljanje dela po določeni starosti gre za ustavno dopustne cilje, menijo.
Cilj izpodbijane ureditve je zaposlovalna politika, katere namen je trajno zmanjšati sredstva za plače v javnem sektorju in obenem dolgoročno vzpostaviti ustrezno starostno strukturo zaposlenih. Odpuščanja javnih uslužbencev po delovnopravni zakonodaji, ki temeljijo na individualni obravnavi delavca, teh ciljev ne bi zagotavljala trajno in sistemsko ter ne bi omogočila trajnejše strukturne stabilizacije odhodkov na področju stroškov dela, meni sodišče.
Izpodbijani ukrep po oceni sodišča tudi ni nesorazmeren. Osebe, na katere se nanaša, so na koncu poklicne kariere upravičene do finančnega nadomestila v obliki starostne pokojnine brez zmanjšanja. Poleg tega izpodbijana ureditev ni uvedla obveznega upokojevanja, saj javnim uslužbencem ne preprečuje, da bi se ponovno zaposlili oziroma da bi drugje nadaljevali poklicno dejavnost.
