Slovenija
16 ogledov

Delamaris gre. A kam?

Delamaris se bo iz zdajšnjih prostorov zagotovo selil. Ali tudi iz Izole, še ni Žurnal24 main
Selitev. 130 Delamarisovih delavcev dela v najetih prostorih, ki jih morajo zapustiti v prihodnjem letu.

 

3 evre prihodkov je lani imelo podjetje Amanita, Delamarisov lastnik.

Janez Rebec, prvi mož Pivka perutninarstva, ki naj bi prevzelo izolski Delamaris, trdi, da večjih sprememb za to obalno podjetje, v katerem dela 130 ljudi, zaenkrat ne načrtujejo. Spomnimo, Pivka je ta teden javnost obvestila, da so prejšnji petek s podjetjem Amanito, stoodstotnim lastnikom Delamarisa, podpisali pogodbo o prevzemu. Svoje mora povedati še urad za varstvo konkurence, in če poslu ne bo nasprotoval, bo Pivka za 4,5 milijona evrov prevzela izolsko podjetje za predelavo rib.

Delamarisovo 
“parkirišče”

Nenavadno. Podatki baze Gvin kažejo neobičajne številke – podjetje za storitve in trgovino Amanita, ki je prejšnji petek podpisalo pogodbo o prodaji Delamarisa, je imelo lani le bore tri evre prihodkov. Leto pred tem se je na njen račun nateklo 11 evrov, leta 2006 dva evra več. Podjetje, očitno “parkirišče” za Delamaris, ima negativen kapital in od leta 2006 posluje z izgubo.

Interes za zemljišča?
Rebec v isti sapi priznava, da Delamaris deluje v najetih prostorih in da bo treba odločitev, kako naprej, sprejeti kmalu. Na naše vprašanje, ali je Pivka perutninarstvo med tistimi, ki se bodo prijavili na razpis občine za nakup oziroma pridobitev stavbne pravice za 30 let v izolski industrijski coni, v Pivki konkretnega odgovora nismo dobili. Odločitve menda še niso sprejeli, češ da razpis še proučujejo – kaj veliko časa pa pravzaprav nimajo več, saj se razpis občine izteče že v ponedeljek.

Kaj ponuja občina
Občina Izola ob Južni cesti prodaja nekaj manj kot štiri tisoč kvadratnih metrov, namenjenih živilski industriji, za deset tisoč kvadratnih metrov pa bi podelila stavbno pravico za 30 let. Do zdaj je veljalo, da sta favorita za selitev na to območje podjetji Riba in Delamaris, v zadnjem ne spravijo skupaj niti odgovora na vprašanje, kdaj jim poteče najemna pogodba za prostore, v katerih delajo.

Prepir v politiki
Aleksej Skok iz izolske SD ob tem poudarja, da v stranki prodaji zemljišč nasprotujejo. Dodaja tudi, da se jim zdi cena, ki so jo postavili na občini neobičajna. “Stavbno pravico so na občini ocenili na 186 evrov za kvadratni meter, za prodajo pa so ceno nastavili le deset evrov višje,” opozarja. Darko Grad iz Klokočovnikove Izola je naša pa nasprotno poudarja, da za razliko od Kopra izolska občina svojih zemljišč do zdaj ni razprodajala. “Poleg tega bo občina tudi v prihodnje ohranila svoj vpliv – tako prek prostorskih aktov kot prek nadomestila za stavbno zemljišče,” napoveduje. O tem, da bi imeli že dogovor z novim lastnikom zemljišča, pa naj ne bi nič vedel.

 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.