Prodaja uspešna. Pivka perutninarstvo je najemnik osmih Mipovih mesnic. “Prodaja je dobro stekla in se povečuje. S stečajnim upraviteljem se pogovarjamo tudi o možnosti odkupa oziroma vsaj podaljšanju najemne pogodbe, ki se izteče februarja,” pravi Rebec. V Pivki, ki zaposluje 310 ljudi, letos načrtujejo 29 milijonov evrov prihodkov in 500 tisoč evrov dobička. Prihodki Delamarisa bodo letos okoli 11 milijonov evrov, 300 tisoč evrov pa bo dobička.
Janez Rebec, predsednik uprave Pivke perutninarstva, ki je s plačilom kupnine ta teden tudi formalno postala stoodstotna lastnica izolskega Delamarisa, je včeraj napovedal zelo verjetno selitev proizvodnje Delamarisa v Pivko. Najemna pogodba namreč Delamarisu omogoča, da na trenutni lokaciji proizvodnja poteka le še do konca leta 2010.
Pogoji Občine Izola nesprejemljivi
V Pivki se na ponovljeni razpis Občine Izola za podelitev stavbne pravice za zemljišča v izolski industrijski coni za 30 let, ki se izteče danes, niso prijavili. “Zidave na tako dragih zemljiščih si ne moremo privoščiti. To ne bi bilo racionalno. Poleg tega je doba 30 let prekratka. Upal sem, da nam bo šla občina – s ciljem ohranitve delovnih mest v Občini Izola – bolj naproti,” pravi Rebec.
Na izolski občini odgovarjajo, da je ceno najema stavbne pravice določil sodni cenilec in da pod njo ne morejo iti. V razpisu je za najem stavbne pravice za kvadratni meter predvidena cena 186 evrov, medtem ko so zemljišča v tej coni prodajali le za deset evrov za kvadratni meter dražje. Nepremičninski poznavalci pa so nas opozorili, da se zemljišča po navadi oddaja ceneje – od 30 do 40 odstotkov prodajne cene. V Pivki perutninarstvu zato za proizvodnjo Delamarisa prihodnje leto načrtujejo gradnjo nove hale v Pivki, kjer imajo dovolj že primerno urejenega zemljišča, ki je v lasti družbe.
V sindikatu zaskrbljeni
Sindikat delavcev v Delamarisu, ki zaposluje 118 ljudi, je zaskrbljen. “Delavci prosimo župana Tomislava Klokočovnika in celotno občinsko oblast, naj se nekako dogovorijo, da proizvodnja ostane v Izoli,” pove Zihnija Seidinović. Na vprašanje, ali bi se bil pripravljen voziti na delo v Pivko, pa odgovarja: “Če ne bi imel druge možnosti za zaslužek, bi moral pristati tudi na to.”
Večina zaposlenih v proizvodnji je priučena in več od osnovnošolske izobrazbe nima. Si pa Seidinović ne more predstavljati, da se bodo ljudje, ki so že v letih, povprečna starost zaposlenih je 50 let, vozili tako daleč: “Kaj bo z invalidi? Veliko je delavcev, ki delajo le po štiri ure na dan.”
Rebec poudarja, da želijo zaposlene v čim večji meri ohraniti. Poskrbeli bodo tudi za organizacijo prevoza na delo. Odpuščanja niso predvidena.
