Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka SDPZ, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ne morejo več govoriti o kršitvah, ki so naključne, ampak predstavljajo ustaljen vzorec delovanja delodajalca. "Ker gre za delodajalca, ki je v lasti države, ki izvaja servis za vse državljane, je posebno zaskrbljujoče, da prav tak delodajalec ne spoštuje temeljnih delovnopravnih standardov," je opozorila.
Med konkretnimi kršitvami delovne zakonodaje je predsednik odbora za pošto pri SDPZ Peter Helbl izpostavil sistematično kršenje pravice zaposlenih do 30-minutnega odmora med delovnim časom, kot jo določa zakon o delovnih razmerjih.
"Ne gre za posamične primere, temveč za ponavljajočo se prakso, pri kateri so zaposleni prisiljeni delati neprekinjeno osem ur ali več, brez možnosti odmora. Delodajalca smo na to nepravilnost večkrat izrecno opozorili, zlasti v primerih, ko organizira izobraževanja in delavnice za zaposlene," je dejal.
Brez nadomeščanja, zaposleni ne more koristiti odmora
V teh primerih Pošta Slovenije namreč ne zagotovi nadomeščanja, temveč organizira delo na način, da zaposleni, ki je napoten na izobraževanje, na pošti opravi krajši delovni čas, preostalo delovno obveznost do zaključka dneva pa opravi drug zaposleni. "To pomeni, da zaposlena oseba, ki ostane sama, nima nobene realne možnosti koristiti zakonsko določenega odmora za malico," je ponazoril. Dodal je, da se enaka praksa ponavlja tudi v času koriščenja letnih dopustov, saj delodajalec ne razpolaga z zadostnim številom rezervnih zaposlenih, ki bi nadomeščali odsotne na poštah.
V sindikatu opozarjajo tudi na po njihovem mnenju nedopustne pritiske na zaposlene v času bolniške odsotnosti. Ti so v tem obdobju po Helblovih besedah deležni SMS-sporočil, opominov in pritiskov s strani nadrejenih.
Kumer pa je izpostavila nezakonito določanje rokov za izrabljanje letnega dopusta, saj je Pošta Slovenije zaposlenim enostransko določila rok za izrabo preostanka letnega dopusta za lansko leto do 31. marca. "Zakon jasno določa, da se preostanek letnega dopusta lanskega leta izrabi najpozneje do 30. junija naslednjega leta in seveda v dogovoru z delodajalcem, dogovor pa pomeni dialog in usklajevanje, ne pa enostranskega ukaza," je dodala.
"Edini odziv delodajalca so bila pisna opozorila pred odpovedjo"
Predsednica sindikata Pošte SDPZ v enoti Koper Majda Stubelj je medtem opozorila na zlorabo instituta pisnega opozorila pred odpovedjo v primeru njihovega sindikalnega zaupnika. "Naš sindikalni zaupnik je skupaj z mano delodajalca večkrat opozoril na nepravilnosti, neenako obravnavo, pomanjkanje jasnih navodil in neprimerne odnose na dotični pošti. Namesto reševanja težav dialoga ni bilo, organizacija dela pa se ni izboljšala. Edini odziv delodajalca so bila pisna opozorila pred odpovedjo," je razmere opisala Stubelj.
Po njenih opozorilih se tovrstne prakse ne uporabljajo kot zakonit disciplinski ukrep, temveč kot orodje pritiska in discipliniranja zaposlenih, ki opozarjajo na nepravilnosti. "V odločbah o pisnih opozorilih delodajalec zagovarja neprimerno komunikacijo nadrejenih, vključno z izjavo o 'leglu lažnivcev'. Zaposleni so to izjavo doživeli kot žaljivo in ponižujočo, delodajalec pa jo je opravičil z razlago, da je bila vzeta iz konteksta," je navedla sindikalistka in izpostavila tudi izvajanje povračilnih ukrepov, kot so kazenske premestitve na druge pošte.
Po navedbah SDPZ Pošta Slovenije v praksi tudi ne izvaja ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja v skladu s certifikatom družini prijazno podjetje, ki ga je pridobila novembra lani. "Ravno v petek je bila delavka, ki koristi starševski skrajšan delovni čas zaradi varstva in nege otroka, z danes na jutri premeščena na drugo pošto, kar pomeni tveganje za spremembo delovnega časa in neposreden poseg v družinsko življenje," je ponazorila Stubelj.
Vse očitke zanikajo
Pošta Slovenije ostro zanika navedbe Sindikata delavcev prometa in zvez o sistemskih in ponavljajočih kršitvah v podjetju, povračilih ukrepih zoper zaposlene zaradi opozarjanja na nepravilnosti ter o diskriminaciji in neenaki obravnavi. Pravijo, da Pošta pri svojem delovanju dosledno spoštuje pravice zaposlenih, sindikalno delovanje in načela socialnega dialoga.
"Posploševati in raztezati en primer na celotno Pošto Slovenije je nedopustno, neupravičeno, predvsem pa napačno, saj se s tem ustvarja občutek, da Pošta Slovenije zavestno krši zakonodajo, pa temu seveda ni tako. Pošta Slovenije je dober delodajalec, ki sledi vsem zakonskim določilom za dobrobit zaposlenih, jih poskuša nadgraditi, kjer je to možno, predvsem pa zagotavlja varno delovno okolje, posledično je zaradi individualnega primera delati sistemski problem najmanj nekorektno," trdijo.
Sindikat brani člana, tudi če je ta kršil pravila
Prav tako zanikajo sum diskriminacije ali neenakopravne obravnave: "Kadar so zaposleni deležni kakršnih koli ukrepov, so ti posledica ravnanj zaposlenih, ki niso v skladu s pogodbo o zaposlitvi in navodilom za delo in nikoli niso vezani za nobeno drugo osebno okoliščino posameznega delavca. Je pa res, da v vsakem primeru, kadar gre za člana posameznega sindikata, nam le ta očita ukrepanje zaradi članstva v posameznem sindikatu, ne glede na kršitve, ki jih je delavec storil. Sindikat se generalno postavi v bran svojemu članu, četudi je nesporno dejstvo, da je ta kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, pritiska na delodajalca, grozi s sankcijami, če delovnopravne sankcije zoper konkretnega delavca ne bodo odpravljene. Vse navedeno je nedopustno tako z vidika organizacije dela, kakor tudi z vidika odgovornosti za poslovanje."
Pošta Slovenije prav tako pojasnjuje, da izvedene premestitve niso povračilni ukrepi, ampak "skrb za vse zaposlene, kar je konec koncev ena izmed dolžnosti vsakega delodajalca".
Trdijo, da je v primerih, ko celotni kolektiv prosi za pomoč, tudi za premestitev določenega konkretnega zaposlenega, delodajalec dolžan odreagirati. "V takih primerih, ko posameznik povzroča razdor v kolektivu, v kolektiv vnaša nemir in konflikte, delodajalec tudi odreagira, ker je dolžan zaščititi vse svoje zaposlene. Ni pa odveč dodati, da so v konkretnem primeru, pritožbe podali trije kolektivi s treh različnih pošt. Pošta Slovenije torej zanika, da gre za povračilne ukrepe in poudarja, da gre za normalizacijo odnosov v posameznih kolektivih."
to je kapitalizem ki ste ga hoteli imeti. in ovsoboditelji so vam ga vturili
Pošto vodi kranjski kader od šivilje fofonovićke! Zdaj malo manj, ko je po celem telesu siva kot miš. Zato branjevca šefa ne zanima več, dobva pa jih od raznih nastavljenih politikantskih sefov pošt.... Kar se janezek nauči .....
hja...na kratko mobing kot povsod