Davčni inšpektorji so se, medtem ko te dni iščejo zakonite možnosti za
kaznovanje delodajalcev, ki svoji zaposlenim ne plačujejo
zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, znašli v pravni zagati. In
če jih je minister za pravosodje Aleš Zalar konec minulega meseca
pozval, naj kazensko ovadijo domnevno sporne delodajalce, saj da jim
pravno podlago zato omogoča obstoječi kazenski zakonik, so od tožilcev
prejeli povsem nasprotno mnenje, da domnevnim neplačnikom zaradi
kršenja delavskih pravic vendarle morebiti ne bo enostavno dokazati
kaznivega dejanja.
Manjka jim naklep
"Pred vlaganjem kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja
kršenja temeljnih pravic delavcev po 196. členu kazenskega zakonika
smo na Vrhovno državno tožilstvo podali pobudo za oblikovanje
načelnega pravnega mnenja. Želeli smo odpraviti dilemo, ki se je
pojavila predvsem upoštevaje sodno prakso in njeno interpretacijo
zakonskih znakov kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev,"
pojasnjujejo na Davčni upravi (Durs), kjer so tožilce za pravni nasvet
prosili zaradi opaznega povečanja delodajalskega neplačevanja
prispevkov za socialno varnost.
Davkarji od začetka veljave trenutnega kazenskega zakonika namreč do
tega trenutka še niso vlagali kazenskih ovadb zaradi kaznivega dejanja
kršitve temeljnih pravic delavcev. "Vrhovno državno tožilstvo je v
svojem odgovoru navedlo, da morajo biti izpolnjeni naslednji zakonski
znaki: zavestno ravnanje – naklep, kršitev pravil delovnega ali
socialnega prava ter prepovedana posledica – prikrajšanje ali omejitev
pravic delavcev. Zakonski znaki kaznivega dejanja niso izpolnjeni že
takrat, ko delavcem ni izplačana plača. Neizplačilo plače oziroma
neplačilo prispevkov pomeni namreč izpolnitev le nekaterih objektivnih
zakonskih znakov kaznivega dejanja. Vrhovno državno tožilstvo pa je
Dursu še pojasnilo, da zgolj neplačilo še ne izkazuje obstoja
subjektivnih znakov kaznivega dejanja, torej naklepa," tožilsko mnenje
o možnih načinih kaznovanja še razlagajo davkarji, ki se s tožilci
sicer o teh možnostih vedno pogosteje usklajujejo. Medtem ko tako
ministrov poziv, da obstaja možnost pregona delodajalcev, kot tudi
nasprotno tožilsko stališče o podlagi za pregon intenzivno
preučujejo, saj da "zgolj vložitev kazenske ovadbe v vzorčnih primerih
za davčni organ načeloma ne predstavlja ovire".
Vsaj tri neplačnike naznanili policiji
Na Dursu so sicer lani "kot prekrškovni organ, zaradi dolžnosti
obračunavanja in predložitve obračunov prispevkov za socialno varnost
oziroma obračunov davčnega odtegljaja ter plačila prispevkov za
socialno varnost, zaradi kršitev Zakona o prispevkih za socialno
varnost, uvedli postopek o prekršku zoper 327 kršiteljev; zaradi
kršitev Zakona o davčnem postopku pa je bil v letu 2009 postopek o
prekršku uveden zoper 401 kršitelja". Vsaj trije kršitelji omenjene
zakonodaje pa bi po oceni davkarjev, z nezagotavljanjem socialne varnosti svojim zaposlenim, lahko zagrešili ne le prekrške, temveč kaznivo dejanje. "V
treh primerih smo na Policijsko upravo Ljubljana posredovali naznanilo
kaznivega dejanja, ki bi lahko imelo tudi znake tega kaznivega
dejanja. V teh primerih namreč davčna uprava dejanskega stanja ni
mogla sama raziskati do te mere, da bi lahko zaključili, da gre prav
za to kaznivo dejanje," dodajajo na Dursu.
Preverijo vsak sum
Sodeč po pojasnilu s Policijske uprave Ljubljana pa kriminalisti te
domnevne nezakonitosti tudi preiskujejo. Glede na to, da "policija
vsako obvestilo, naznanilo preuči. V kolikor obstajajo znaki uradno
pregonljivega kaznivega dejanja, policija začne s predkazenskim
postopkom v skladu z določili Zakona o kazenskem postopku. O svojih
ugotovitvah policija obvešča pristojno tožilstvo," kot odgovarjajo
ljubljanski policisti.
