Slovenija
5 ogledov

Delodajalci, ki delajo invalide, naj plačajo

Pijani invalid je v svojo obrambo pojasnil, da je za njim dolga pot. Prevozil je Žurnal24 main
"Občutek imamo, da minister Marušič podpira kapital, ne pa človeka," menijo v gibanju za ohranitev javnega zdravstva.

Bogatejši naj za zdravstvo plačujejo več, prispevki naj se obračunavajo tudi od ostalih dohodkov (avtorskih pogodb, dobička, dividend), ki jih imajo najpremožnejši, plačevanje participacije v zdravstveno blagajno naj bo pravičnejše, marže farmacevtski industriji in lekarnam naj se znižajo, k takim ukrepom ministrstvo za zdravje pozivajo v gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva.

Še posebej pa izpostavljajo, da je treba kaznovati tiste delodajalce, ki proizvajajo invalide. Slovenija naj bi bila namreč pri vrhu dežel, kjer je največ poškodb in smrti pri delu, zakonsko pa je področje povsem neurejeno, saj nimamo niti priznavanja poklicnih bolezni, opominjajo. Za delodajalce, ki ne skrbijo, da delo ne vpliva škodljivo na zdravlje zaposlenih, bi država morala uvesti višje prispevne stopnje za zdravstveno blagajno, poleg tega pa bi jim morala naložiti tudi strošek rehabilitacije takih delavcev, ki ga zdaj pokrije zdravstvena blagajna, še menijo v gibanju. "V Evropi je ponekod to odlično rešeno, pri nas pa se minister Marušič temu izogiba in občutek imamo, da podpira kapital, ne pa človeka," meni Marjeta Šibav iz gibanja.

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki trdi, da ima 74 tisoč podpisov državljanov, sicer podpira zdravstveno reformo in tudi prenos pravic iz dopolnilnega zavarovanja v obvezno, kar je že pred časom napovedal minister Marušič.

Menijo pa, da je treba odpraviti še kar nekaj pomanjkljivosti in da je bila javna razprava o zdravstveni reformi netransparentna ter da njihovi predlogi v dokumentu Nadgradnja zdravstvenega sistema do 2020 niso bili upoštevani.

V gibanju tako na primer nasprotujejo črtanju določenih pravic. Ukinitev nenujnih reševalnih prevozov bi po njihovem povzročila nedostopnost zdravljenja najbolj ranljivim skupinam. Prav tako opozarjajo, da jim ministrstvo še ni znalo natančno pojasniti, kaj pravzaprav konkretno pomeni uvedba terapevtskih paralel. Opozarjajo pa, da lahko zamenjava zdravil zaradi varčevanja za cenejša škodljivo vpliva na zdravje pacientov.

Vse več obubožanih obrtnikov

Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik, ki je vodja ambulante, kamor se po zdravstveno oskrbo zatečejo tisti, ki nimajo zavarovanja, pa je povedal, da število pacientov pri njih zelo raste. Lani so opravili okoli deset tisoč storitev za okoli 1200 pacientov. Letos je porast za 10- do 12-odstoten. "Ambulanta deluje 10 let, vendar ministri v vsem tem času niso našli časa, da bi se posvetovali, kako te ljudi vključiti v zdravstveni sistem. Minister Marušič je rešitev marca sicer obljubil, na žalost pa tega v predlogu tega dokumenta ne najdemo," je kritičen Doplihar. Pravi, da se med ljudmi, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, predvsem povečuje kategorija obrtnikov in posledično celih družin. Problem pa je pereč, saj ti ljudje, ki jih v ambulanti sicer oskrbijo, niso upravičeni do nobenega zdravljenja kroničnih bolezni, ki lahko traja več mesecev ali celo leto. Prav tako jim razen zdravljenja na onkološkem inštitutu ne pripadajo druga bolnišnična zdravljenja, trdijo v gibanju.

Letno izgubimo šest tisoč let

Poleg tega je Doplihar opozoril na dolgotrajne postopke pred invalidskimi komisijami za upokojitev. "Da posameznik pride na komisijo, običajno čaka šest mesecev, nato pa v dobi računalnikov traja še šest mesecev, da ta komisija pošlje odločbo, in ob tem se človek res vpraša," meni Doplihar. Doda, da se večina ljudi na odločbo pritoži, kar spet zavleče postopek še za eno leto, in ker so ti ljudje praviloma ves ta čas na bolniški, tako "izgubimo šest tisoč delovnih let na leto". Meni, da bi postopek stekel veliko hitreje, če bi bolniški stalež za te ljudi moral plačevati kar zavod za pokojninsko zavarovanje sam, ki tako mečka s postopki. Prav tako doda, da je sporno, da v komisiji, ki odloča o invalidski upokojitvi, sedijo ljudje, ki delajo na ZPIZ-u, saj jim to dejstvo bolj nalaga, da sledijo interesom delodajalca kot pa zavarovancev z zdravstvenimi težavami.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.