Devet let prodajanja neke hiše

Okrožno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da plomba na nepremičnini ne ovira prodaje in ne more povzročiti škode, sodbo pa je potrdilo tudi višje sodišče, tako da je postala pravnomočna. Lastniku J. M. hiše v desetih letih, odkar je ujet v sodne mline, ni uspelo prodati, zaradi česar je ob več kot milijon evrov, zapreti je moral podjetje, zato je njegov odvetnik Žiga Klun na vrhovno sodišče vložil zahtevo za revizijo.

Zgodba se je začela leta 2002, ko je J. M., ki je imel gradbeno podjetje, kupil zemljišče, ki meji na blok, ter na njem in na sosednjem zemljišču nato zgradil hišo, za katero ima veljavno gradbeno in uporabno dovoljenje.

"Kot bi me udarila strela"

“Leta 2005 sem imel pripravljeno pogodbo s tujo ambasado za enoletni najem hiše in nato odkup za 2,4 milijona evrov. A hiše nisem prodal, ker so prišli s papirjem, da je na nepremičnini plomba. Bilo mi je, kot bi me udarila strela, mislil sem, da je napaka,” razlaga J. M.

Plomba je bila na nepremičnini zaradi vloženega predloga za vpis zaznambe spora, ker so lastniki bloka proti prejšnjim lastnikom vložili tožbo, s katero so želeli dokazati, da zemljišče pripada bloku.

Da je sodišče ugotovilo, da J. M. ni tožena stranka in plombo izbrisalo, je trajalo štiri leta. “Na zavrnitev vpisa plombe so se pritožili, višje sodišče je sodbo razveljavilo, sledila je še ena zavrnitev na prvi stopnji, ki pa jo je višje sodišče nato potrdilo,” pojasnjuje Klun.

Ko je bila plomba umaknjena, mu je hišo uspelo oddati za rezidenco ambasadi, ki pa so jo zaradi krize zaprli. “Od desetih let je objekt šest let prazen. Zdaj je hiša vredna pol manj, kot je bila. Tudi če bi mi jo le uspelo prodati, ne bom pokril niti stroškov,” pravi J. M., ki je moral svoje podjetje leta 2007 zapreti, sedem delavcev, ki so imeli, kot trdi, redno plačo in plačane vse prispevke, pa je šlo na zavod.

Sodišče: Plomba ni ovira

Ker z njegove nepremičnine plombe niso želeli umakniti, je J. M., čeprav niso tožili njega, proti sosedom vložil odškodninsko tožbo, a izgubil. Sodišče je razsodilo, da plomba ne ovira razpolaganja z nepremičnino, “ampak pomeni (le) seznanitev tretjih oseb z obstojem spora”.

“Sodba glede škode je neživljenjska, upam, da mi bo uspelo z revizijo, ampak to bo trajalo. Pred kratkim sem dobil ugodno rešeno revizijo izpred šestih let,” pravi odvetnik. “Eden od pogojev za odškodninsko odgovornost je protipravno ravnanje. Tega v trenutku vložitve res ni bilo, vprašanje pa je, kaj so storili, da bi omogočili izbris, ko je novi lastnik opozoril, da se plomba nanaša na starega lastnika,” se sprašuje Klun.

V praksi precej drugače

Morda v pravni teoriji plomba res ne ovira razpolaganja z nepremičnino, v praksi pa je drugače. “Kupci niso zainteresirani za nakup nepremičnin, ki imajo vpisano zaznambo spora,” pravi direktor nepremičninske agencije Domart Jože Poplatnik. “Tudi če si določeno nepremičnino zelo želijo, kupci vedno počakajo, da se spor najprej reši in plomba umakne, ampak to se morda zgodi pri enem primeru na 500 prodaj,” dodaja Poplatnik.

Da je zaznamba spora na nepremičnini ovira pri prodaji, da sami ne bi niti kupili niti prodajali takšne nepremičnine, saj z nepremičnino nihče noče kupiti še težave, je J. M. na njegova vprašanja po elektronski pošti odgovorilo tudi pet drugih nepremičninskih agencij, v eni pa so dodali, da bi jo bilo morda mogoče prodati za smešen denar.

Potencialni kupec stanovanja ali hiše, na kateri je zaznamba spora, pa bi izjemno težko dobil posojilo za nakup, saj ga ne bi mogel zavarovati s hipoteko. Banke namreč skoraj brez izjeme zahtevajo, da je nepremičnina prosta vseh bremen, torej brez plomb.

Lani že nova plomba

Potem ko se je J. M. po več letih rešil neupravičene plombe, je bila lani vpisana nova. Eden izmed lastnikov stanovanja v bloku je namreč vložil predlog, da se dele parcel 14 lastnikov sosednjih parcel kot pripadajoče zemljišče določi bloku. Njegova žena pojasnjuje, da jih sosednja hiša ne moti, a da potrebujejo trimetrski pas, če želijo urediti odvodnjavanje, da jim ne bo zamakalo, in na primer obnovijo fasado. Da je zadeva na sodišču šele zdaj, pa sta po njenem mnenju kriva občina, ki bi morala po privatizaciji postati lastnica tega zemljišča, in napačen zazidalni načrt, saj je za območje bloka veljal zazidalni načrt za individualno gradnjo.

Odvetnik Matej Ban, ki je v imeni soseda vložil predlog, ocenjuje, da bo postopek trajal vsaj tri leta, a dopušča možnost, da bo končan že v dveh letih oziroma šele po 5 letih.

Preberite še komentar z naslovom Nikar kuge, vojne, lakote in sodišča!