Kakovost pšenice bo letos po besedah Cirila Smrkolja slabša kot po navadi, zato bo pridelek namenjen večinoma krmi živine. Vzrok za slabo letino so intenzivne padavine v zadnjem mesecu.
"Gre za naravno nesrečo"
Kmetijsko-gozdarska zbornica (KGZ) je zaradi pričakovanega 20- do 60-odstotnega izpada
načrtovanega prihodka pridelovalcev žit pozvala vlado, naj aktualne razmere v skladu z zakonom o
zaščiti in reševanju in v skladu z evropsko direktivo o državnih pomočeh opredeli kot naravno
nesrečo ter naj v skladu z ocenami škod ukrepa kot v primeru naravnih nesreč.
"Evropska direktiva pravi, da je dež, če za več kot 30 odstotkov zmanjša pridelek, lahko tudi
naravna nesreča, ne samo toča, suša in podobno," je pojasnil predsednik KGZ.
Žetev zelo zamuja
V Pomurju so imeli kmetje po oceni kmetijskosvetovalne službe 24.145 hektarjev površin
zasejanih z žiti. Upamo si napovedati katastrofalno slabo letino, saj česar ni vzela toča, pobirajo
zdaj voda in bolezni, so poudarili v zbornici in dodali, da bo do velike škode prišlo tudi v
vinogradih in sadovnjakih.
Na območju Ljubljane je bila žetev zaradi nenehnih padavin onemogočena, tako da so se bolezni pojavile na vseh njivah. V zbornici ocenjujejo, da so kmetje poželi 20 odstotkov njiv z ječmenom, pšenica, tritikala in rž, ki so bili namenjeni za pridelavo zrnja, pa še čakajo na žetev. Požeti pridelki so zelo slabe kakovosti in neprimerni za prehrano ljudi. Ob uporabi za prehrano živali pa zbornica opozarja, da se zaradi mikotoksinov lahko pojavijo težave s kakovostjo mleka.
V Podravju je po oceni zbornice stanje žit in drugih nepožetih posevkov zelo problematično. Doslej so kmetje poželi ječmen na približno 75 odstotkih površin, oljno ogrščico na približno 60 odstotkih površin, medtem ko se žetev pšenice, razen določenih izjem, v Podravju še ni začela.
Za žetev bi v Podravju potrebovali najmanj tri tedne brez ali z zelo malo padavinami. Obenem ocenjujejo, da v Podravju letos skoraj ne bo pšenice A-kakovosti že zaradi sortne setvene strukture, še bolj pa zaradi vremenskih razmer.
Na območju Celja se žetev praktično ni niti še začela, požete je zgolj nekaj malega oljne ogrščice. Ponekod so predvsem zgodnje pšenice začele kaliti semena v klasu.
