1. Diplomanti brez služb
Po številu mladih, ki se odločijo za študij, je Slovenija absolutna rekorderka v Evropski uniji (EU) – 70 odstotkov mladih trenutno študira, v zadnjem desetletju pa se je vpis na fakulteto povečal za 30 odstotkov. Hkrati je vedno več diplomantov, predvsem pa diplomantk, ki ne najdejo svoji izobrazbi ustrezne zaposlitve. Število brezposelnih diplomantov se je v zadnjih desetih letih povečalo za 240 odstotkov. Še leta 2000 je veljalo, da ima nekdo s VII. stopnjo izobrazbe več kot dvakrat manjšo možnost, da ostane brez redne zaposlitve, zdaj je ta prednost skoraj v celoti skopnela.
To ugotavlja raziskava Mladina 2010, ki jo je pod vodstvom Mirana Lavriča opravila filozofska fakulteta v Mariboru in bo danes predstavljena na ministrstvu za šolstvo in šport.
Jana Topolovec, diplomirana ekonomistka, 25 letImam visoko izobrazbo, ki mi trenutno ne ponuja nobene možnosti zaposlitve na delovnem mestu, primernem moji izobrazbi. O redni zaposlitvi pa lahko le sanjam, saj še vedno delam kot študentka v prodajalni. Zato se včasih sprašujem, ali je bil študij sploh prava odločitev.
2. Mlade ženske na slabšem
Raziskava, ki je kot brezposelne evidentirala tudi tiste, ki so sicer brez dela, niso pa se prijavili na zavod za zaposlovanje, je dokazala, da se je delež brezposelnih med mladimi občutno povečal. Med starimi od 15 do 24 let je bilo pred desetimi leti brezposelnih 18 odstotkov, lani pa že 25 odstotkov. V bistveno slabšem položaju so mlade ženske – stopnja brezposelnosti med ženskami, starimi med 25 in 29 leti, je za več kot dvakrat presegla stopnjo brezposelnosti med enako starimi moškimi.
3. Rednih zaposlitev ni
Skoraj 65 odstotkov mladih žensk in 58 odstotkov mladih moških je zaposlenih začasno. Tudi glede na razširjenost začasnega zaposlovanja med mladimi je Slovenija v evropskem vrhu (povprečje EU je nekaj nad 40 odstotki). Delež mladih, ki so zaposleni za nedoločen čas, se je v zadnjih petih letih skoraj prepolovil. Pred desetimi leti je imelo redno službo 60 odstotkov 29-letnikov, zdaj jih je pri tej starosti redno zaposlenih le še 48 odstotkov. Mladih, ki delajo honorarno, je skoraj dvakrat več kot pred desetimi leti.
4. Revščine (še) ni
Slovenski mladi so, ko je govora o revščini, v relativno boljšem položaju kot njihovi vrstniki. Vendar pa za to ni odgovoren trg delovne sile, temveč dejstvo, da mladi vse pozneje odhajajo iz varnega zavetja doma, kjer jim starši tudi finančno pomagajo. Glede na to, da vse težje dobijo zaposlitev in da so prisiljeni sprejemati vse manj varne zaposlitve, pa se lahko ta slika poslabša, ugotavljajo v raziskavi Mladina 2010. Mladi v Sloveniji v povprečju zaslužijo 500 evrov na mesec, kar je sicer bistveno manj od povprečja EU – v razvitejših državah, kot je Avstrija, mladi zaslužijo kar 70 odstotkov več –, vendar je, če upoštevamo razlike v cenah, njihova kupna moč blizu kupni moči mladih v Italiji, Nemčiji in Avstriji.
5. Nesamostojni odrasli
Delež mladih med 25. in 29. letom, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s svojo materjo, se je v obdobju zadnjih desetih let povečal s 44 na 66 odstotkov.
Čeprav mladi svojo odraslost vse pozneje dokazujejo z odhodom od doma in finančno osamosvojitvijo, pa sami sebe vse bolj zgodaj dojemajo kot odrasle, torej kot take, ki so se zase sposobni odločati in za svoje odločitve sposobni prevzemati odgovornost. Težko pa se odločajo za skupno življenje s partnerjem. Je pa med tistimi, ki se za skupno življenje odločijo, po novem več porok in imajo več otrok.
