Do sto smučarjev, ki smučajo zunaj urejenih prog smučišč, pride ob lepem vremenu na Vogel, ocenjuje Tomaž Šumi, predsednik uprave tamkajšnjega smučišča. "Ob smučišču postavimo opozorilne table, da od tam smučajo na lastno odgovornost ali da obstaja nevarnost plazov, vendar nekateri tega ne upoštevajo," razlaga Šumi. Tudi na drugih visokogorskih smučiščih potrjujejo, da se trend smučarjev, ki celega snega ne iščejo več na turni smuki, temveč ob smučiščih, povečuje.
Pet nad ničlo. Hud mraz bo še v sredo in četrtek, napoveduje prognostik Andrej Velkavrh. Ogrelo se bo najprej na Štajerskem, kjer bo že v sredo okoli pet stopinj Celzija, v osrednji in vzhodni Sloveniji se bo otoplilo v četrtek, v petek pa bo deževalo. Meja sneženja se bo postopno dvignila na tisoč metrov. Po soboti se bo najverjetneje spet ohladilo, vendar hudega mraza v nižinah, predvsem zaradi oblačnosti, ne bo, napoveduje dežurni prognostik.
Nevarni februar
"Območje, kjer se je zgodila nedeljska nesreča, ni v naši prostojnosti in tja ne posegamo," pravi Luka Vrančič z Rekreacijsko-turističnega centra (RTC) Krvavec, ki dopušča možnost, da so se smučarji po pobočju, kjer je plaz odnesel preminulega, že spuščali: "Najbrž pa niso upoštevali, da so februarja okoliščine zaradi novega snega toliko nevarnejše."
Lani 17 nesreč
"Pri tem gre za lastno odgovornost in tudi lastno tveganje," pravi Andrej Zakrajšek s Policijske uprave Kranj. Med lansko smučarsko sezono se je zunaj urejenih smučišč zgodilo 17 nesreč s hudimi telesnimi poškodbami, 15 pri smučanju in dve pri sankanju. Po podatkih uprave RTC Krvavec v zadnjih letih nesreč, povezanih s snežnimi plazovi, ni bilo. Varnostna priporočila glede gorskih razmer smučarjem sicer posredujejo gorska reševalna služba, uprava zaščite in reševanja ter meteorologi.
Pozor na napihan sneg
"Opozorilo pred nevarnostjo plazov izdamo ob četrti ali peti stopnji nevarnosti; trenutna je tretje stopnje. Novozapadlega snega ni toliko, da bi se nevarnost bistveno povečala," pravi Andrej Velkavrh z Agencije Republike Slovenije za okolje. "Je pa snežna odeja potencialno vedno nestabilna, kar pomeni, da se plaz lahko sproži, če jo obremenimo. Najnevarnejša so strma pobočja in območja, kjer je sneg napihan," dodaja Velkavrh.
Karničar: ''Samo nakup širokih smuči za varnost ni dovolj!''
Turnih smučarjev in smučarjev prostega sloga je vse več, pravi ekstremni alpski smučar Davo Karničar. Zadnji nimajo osnovnega znanja o nevarnostih v gorah.
Kdo so smučarji, ki se podajo na progo zunaj smučišča?
Gre za smučarje prostega sloga, tako imenovane free riderje, ki radi smučajo po celem snegu na območjih, do katerih lahko pridejo z žičniškimi napravami.
Kako so smučarji prostega sloga pripravljeni na smuko?
Težko je posploševati, vendar zanje po navadi velja, da nimajo osnovnega vedenja o nevarnostih v gorah pozimi.
Ker prevladuje promocijska podoba, da to smučanje poteka v idealnih razmerah, je takih, ki brez osnovnih podatkov prestopijo mejo smučišča, vse več.
Kdaj je smučanje v celem snegu nevarno?
Takoj po novem sneženju. Dokler ne mineta vsaj dva dneva, da se sprožijo spontani plazovi, snežna struktura pa se sprime s podlago, smuko po celem snegu odsvetujemo. Če so bili ob sneženju prisotni veter in velike temperaturne razlike, pa je tudi pozneje treba narediti snežni prerez, da vidimo, ali so se plasti sprijele.
Menite, da bo nesreč vedno več?
Glede na to, da bo smučarjev, ki bodo tako smučali, vedno več, se to utegne
zgoditi.
