Prednost naj ima prenova, ne pa neracionalna, kapitalsko pogojena širitev novih satelitskih naselij.
"Serija načrtovanih gradenj satelitskih naselij ob jedrih kraških vasi in ob prestižni lokaciji
v neposredni bližini zavarovanega območja Kobilarne Lipica pomeni resno grožnjo Krasu kot naravni
in nacionalni vrednoti ter njegovi kulturni samobitnosti in identiteti,"
je na posvetu o
varovanju in razvoju Krasa, ki je bil ta teden v državnem svetu (prvič na tako visokem nivoju),
poudaril
Ljubo Lah
s fakultete za arhitekturo. Opozoril je na spremenjene
družbeno-zgodovinske okoliščine, ki so pripomogle, da so prostorski razvoj podeželskih vasi začele
diktirati moč in interesi kapitala. Tega, kot je opozoril tudi
Stanislav Renčelj
iz Sežane, ne zanima, da so satelitska naselja prevelika in
zasnovana brez elementov kraške krajine. Da bi se izognili trajnemu uničenju podobe Krasa, se je
zato zavzel za takojšen moratorij nad izvajanjem tovrstnih pozidav.
Kdaj arhitekturni svetovalni centri?
Rešitev je, kot je poudaril Lah, v pripravi novih prostorskih aktov (sedanji so neustrezni), ki bodo upoštevali zakonodajo ter strateške in razvojne načrte, v vsakodnevni praksi pa je treba s sistematičnimi ukrepi vzpodbuditi prenovo stavbnega fonda. Ker naj imajo naložbe v notranji razvoj naselij absolutno prednost pred širjenjem na nova območja, bo treba po Lahovih besedah postopoma (finančno) bolj obremeniti lastnike neizrabljenega stavbnega fonda in zazidljivih zemljišč znotraj naselij. Lokalne skupnosti pa bi morale vzpostaviti svetovalne centre, ki bi ljudem pomagali pri ohranjanju značilne arhitekture in krajine.
Šovinizem sosedov
"Zakaj bi stare hiše na Krasu prenavljali Italijani, če to lahko počnemo mi," se sprašuje zgodovinar Jože Pirjevec , za katerega Kras ni le kulturno, pač pa tudi nacionalno in politično vprašanje. Danes, ko fizične meje ni več, je Kras odprt drugačnim pritiskom, je prepričan. "Ne smemo pozabiti, da imamo soseda, ki nas pogosto ne ljubi, je do nas agresiven in ima z nami šovinistične načrte. Soseda, za katerega je Kras še vedno sinonim za fojbe in tu ne vidi drugega kot potencialnega sovražnika." Pirjevec zato opominja vodilne, ki so zadnja leta pozabili na obrobje, naj zavzamejo pravo državniško stališče do tega vprašanja in oblikujejo strategijo, ki bo Kraševcem omogočila ne le preživetje v tem prostoru, ampak tudi obogatitev. Kraški regijski park bi bil korak v pravo smer.
|
Rešitev je, kot je poudaril Lah, v pripravi novih prostorskih aktov (sedanji so neustrezni), ki bodo upoštevali zakonodajo ter strateške in razvojne načrte, v vsakodnevni praksi pa je treba s sistematičnimi ukrepi vzpodbuditi prenovo stavbnega fonda. Ker naj imajo naložbe v notranji razvoj naselij absolutno prednost pred širjenjem na nova območja, bo treba po Lahovih besedah postopoma (finančno) bolj obremeniti lastnike neizrabljenega stavbnega fonda in zazidljivih zemljišč znotraj naselij. Lokalne skupnosti pa bi morale vzpostaviti svetovalne centre, ki bi ljudem pomagali pri ohranjanju značilne arhitekture in krajine.
Namen širitve
|
V 63 vaseh v občini Sežana živi okrog sedem tisoč ljudi v približno 2.400 stavbnih enotah. Po spremenjenih planskih dokumentih bi bilo mogoče zgraditi več kot pet tisoč novih objektov, kar bi pomenilo možnost podvojitve prebivalstva. "Komu so namenjene vse predvidene površine za širitev? V čigavem interesu jih načrtujemo?" se zaskrbljeno sprašuje Ljubo Lah, ki takšne prostorske odločitve ocenjujejo kot neracionalne ter za Kras škodljive. |
"Zakaj bi stare hiše na Krasu prenavljali Italijani, če to lahko počnemo mi," se sprašuje zgodovinar Jože Pirjevec , za katerega Kras ni le kulturno, pač pa tudi nacionalno in politično vprašanje. Danes, ko fizične meje ni več, je Kras odprt drugačnim pritiskom, je prepričan. "Ne smemo pozabiti, da imamo soseda, ki nas pogosto ne ljubi, je do nas agresiven in ima z nami šovinistične načrte. Soseda, za katerega je Kras še vedno sinonim za fojbe in tu ne vidi drugega kot potencialnega sovražnika." Pirjevec zato opominja vodilne, ki so zadnja leta pozabili na obrobje, naj zavzamejo pravo državniško stališče do tega vprašanja in oblikujejo strategijo, ki bo Kraševcem omogočila ne le preživetje v tem prostoru, ampak tudi obogatitev. Kraški regijski park bi bil korak v pravo smer.