Premalo prostora. V Materinskem domu Solkan, kjer ženske lahko bivajo poldrugo leto, je 17 ležišč, v podružničnem domu na Cesti pri Ajdovščini pa še sedem. “Vse sobe so skoraj vedno polne, včasih pa povpraševanje zelo presega kapacitete,” pove Brumatova. Tudi v varni hiši dve sobi s sedmimi ležišči ne zadoščata potrebam.
“V desetih letih dela smo pomagali 160 ženskam in 112 otrokom, letos pa je bilo v naši hiši že 17 žensk in 12 otrok,” ob deseti obletnici Materinskega doma Solkan pravi Milena Brumat, direktorica Zavoda Karitas Samarijan, v sklopu katerega že peto leto deluje tudi varna hiša za žrtve nasilja.
Gre za edini takšen program na Primorskem, ki pokriva potrebe po nastanitvi in strokovni pomoči uporabnicam in njihovim otrokom, ki so se znašli v težkih življenjskih okoliščinah. Kot pove Brumatova, večini žensk uspe zaživeti novo življenje, a jim pri tem največjo (finančno) težavo predstavlja pridobitev lastnega doma. “Prav zdaj se veliko naših uporabnic veseli skorajšnje selitve v neprofitna stanovanja, ki so jih dobile na razpisu novogoriškega stanovanjskega sklada.”
24 ur vse dni v letu
Materinskemu domu in varni hiši se bo že prihodnji mesec pridružil krizni center za otroke in mladostnike na Marušičevi ulici 6. Sprejel bo do osem otrok, ki bodo lahko dobili zatočišče za tri tedne, izjemoma več. “V krizni center se lahko otrok v stiski zateče kadarkoli oziroma se v njem namesti tudi sredi noči, saj so tu stalno strokovni delavci,” pravi Ivanka Drnovšček, direktorica novogoriškega centra za socialno delo. Otroke iz Goriške so zdaj namestili drugod po Sloveniji, a le v skrajnih primerih, ko so izčrpali druge, otroku prijaznejše možnosti.
