"Ne vem, čigav je. Prileti iz smeri blokovskega naselja, ustavi se tik nad našim bazenom in nekaj minut lebdi. Potem odleti. To se dogaja skoraj vsak dan," nam je napisala zaskrbljena bralka, ki poleti pogosto uživa v bazenu na domačem vrtu. Ob tem jo – kot opaža – pogosto snema brezpilotni zrakoplov. Pravi, da ima dron kamero, ki je večino časa usmerjena naravnost proti njej.
Zaradi ponavljajočih se preletov in občutka nadlegovanja je vse bolj zaskrbljena, saj se to dogaja neposredno nad njeno zasebno posestjo, brez njenega dovoljenja. "Ni mi več prijetno. Ne vem, kdo to počne, kaj posname in kje se ti posnetki znajdejo," dodaja in se sprašuje, kaj lahko stori.
S tem primerom smo se obrnili na policijo, da bi dobili pojasnila, kateri zakoni urejajo uporabo dronov in kaj lahko naredi posameznik, ko sumi, da ga nekdo snema brez dovoljenja.
To je prepovedano
Policija jasno odgovarja: let s snemalnim dronom nad tujo zasebno posestjo brez soglasja lastnika ni dovoljen. Izjeme so le organi pregona, če to počnejo na podlagi sodnega postopka. Torej: če kdorkoli s kamero na dronu leti nad vašim bazenom, dvoriščem ali vrtom brez vašega dovoljenja gre za kršitev zasebnosti.
To je zapisano tudi v zakonih. Na evropski ravni glede tega veljajo določbe uredbe EU 2018/1139 in izvedbene uredbe EU 2019/947, v Sloveniji pa določbi dopolnjuje tudi nacionalna uredba, ki določa pravila in postopke za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov. Zasebnost pa ščiti tudi zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP), poudarjajo na Generalni policijski upravi. "Zasebnost je pomembna socialna kategorija, zato je pravno varovana tudi v primeru rabe brezpilotnih zrakoplovov in se smiselno uporablja zakon o varstvu osebnih podatkov," pojasnjujejo, da zasebnost pri delu z brezpilotnimi zrakoplovi – v vseh ozirih – ni nič drugače vrednotena kot zasebnost v primeru rabe drugih tehničnih sredstev policije ali kogarkoli drugega.
Vsak dron v Sloveniji mora biti registriran
V izvedbeni uredbi je zahtevano, da mora biti lastnik registriran kot operator. "Skratka, ne registriramo brezpilotni zrakoplov, ampak odgovorno osebo," pojasnjujejo na policiji. V tem oziru smo torej dolžni namestiti registracijsko številko na vse brezpilotne zrakoplove, katerih lastnik smo.
To velja za vse brezpilotne zrakoplove, tudi tiste, katerih masa ne presega 250 gramov, vendar imajo vgrajen senzor za zajem osebnih podatkov (kamera, mikrofon). Izjema so le tisti brezpilotni zrakoplovi z maso pod 250 gramov, ki nimajo vgrajene kamere in so po direktivi 2009/48/ES deklarirani kot igrača. Podatke in napotke o prijavi brezpilotnih zrakoplovov je mogoče najti na spletnih straneh Javne agencije za civilno letalstvo.
Kaj storiti, če vas snema dron?
Če menite, da je bil s snemanjem kršen vaš osebni prostor, v teoriji lahko ukrepate. Pravico imate zahtevati, da dron ne leti nad vašo parcelo, oziroma mu prepoveste snemanje.
To storite tako, da najprej pokličete policijo. A ne pričakujte, da bodo policisti dron takoj "prizemljili" ali zasegli napravo. Policija ima namreč omejena pooblastila in mora ravnati v skladu z zakonodajo. Njihove pristojnosti so zapisane v Uredbi o izvajanju izvedbene uredbe Komisije (EU) o pravilih in postopkih za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov. Poleg tega morajo postopati v skladu z Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o nalogah in pooblastilih Policije.
Policija lahko:
- pride na kraj dogodka in preveri dejansko stanje (npr. ali je dron še prisoten, ali je znano, kdo ga upravlja);
- zahteva identifikacijo lastnika drona, če je ta znan ali ga je mogoče izslediti (npr. z opazovanjem, sledenjem, pričami);
- zbere obvestila in dokaze, če obstaja sum kršitve predpisov ali posega v zasebnost;
- sproži prekrškovni postopek ali podaja kazensko ovadbo, če so izpolnjeni pogoji;
- zaseže napravo, če obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja;
- zadevo na koncu odstopijo Javni agenciji za civilno letalstvo, ki je pristojna za regulacijo brezpilotnih zrakoplovov v Sloveniji.
V vsakem primeru pa ne morejo takoj ustaviti letenja – če kršitelj ni znan ali ni prisoten na kraju, je ukrepanje omejeno. Kot za Žurnal24 poudarjajo na policiji, lahko izvajajo le elektronsko protidronsko zaščito, ne pa fizičnega onesposabljanja dronov (npr. sestrelitve): "Skladno z zakonodajo lahko izvajamo le protidronsko elektronsko zaščito (uporaba elektronskih naprav - npr. t. i. "protidronske" puške), ne pa protidronske obrambe – v smislu fizične sestrelitve brezpilotnega zrakoplova." Tovrstni ukrepi so dovoljeni le Slovenski vojski, in to v posebej opredeljenih situacijah, zato tudi nikakor ne poskušajte drona uničiti sami. Prav tako policija ne more dostopati do posnetkov z drona brez ustreznega sodnega dovoljenja – razen v izjemnih primerih kaznivih dejanj.
Bolje je, če zadevo prijavite Javni agenciji za civilno letalstvo kar sami. A pri tem je treba zagotoviti relevantne podatke, ki omogočijo začetek postopka: čas poleta, video ali fotografije drona, smer, iz katere je priletel, morebitne registracijske oznake.
Torej, čeprav ima posameznik – kot v opisanem primeru bralka – pravico do zasebnosti in zaščite svojega domačega okolja, je v praksi ukrepanje pogosto zapleteno, ker lahko dron hitro izgine, upravljavec pa ostane neznan. Policija lahko ukrepa le, če je kršitelj znan ali če obstajajo dokazi (npr. video posnetek drona, njegova registracijska številka, natančen čas dogodka, večkratne prijave). Če teh podatkov ni, je možnost sankcioniranja v resnici zelo majhna.
Statistika: Koliko kazni zaradi nedovoljenega snemanja z dronom so policisti že napisali?
Policija vodi le statistiko beleženih kršitev z brezpilotnimi zrakoplovi, pri katerih so bili kršitelji izsledeni in sankcionirani. Pri tem iz statistike ni razvidno, ali gre za kršitev na zasebni površini. Razvidno pa je, da policija obravnava in sankcionira letno (le) med osem in deset kršiteljev na tem področju.
Edini učinkovit ukrep: šibrovka! prvi šus v dron, drugi v lastnika. Konec.