“Kamere nimamo zato, da bi gledali svoje otroke. Vse je narejeno v skladu s pravilnikom o varstvu osebnih podatkov, točno je določeno, kdo lahko posnetke gleda. To pa bomo počeli samo v primerih ugotovljenega vandalizma, da lahko podamo morebitno prijavo policiji,” zagotavlja Lorenčič.
“Ob koncih tedna smo imeli pravo štalo. Objestneži so razmetali vse, kar se je razmetati dalo. Potrgali so rože, uničili žaluzije, celo plezali so na streho. Ni šlo drugače, kot da smo v okolici šole namestili tri kamere,” pove Ivan Lorenčič, ravnatelj II. gimnazije Maribor.
“Vse je odvisno od vremena. Če je dež, je mir,” pripomni Janez Pastar, ravnatelj III. gimnazije, kjer jih poleg uporabljenih kondomov, igel in stekla, na dvorišču občasno pričakajo tudi človeški iztrebki. “O kamerah ne razmišljamo. Policija tistih, ki puščajo iztrebke, tako ne bi želela izslediti,” sklepa Pastar.
V učinkovitost mestnih redarjev pa dvomi Srečko Zorko, ravnatelj I. gimnazije. “Dopoldne niso tako nujni, zakaj ne podaljšajo delovnika zvečer?” se sprašuje in pove, da nadzirajo le vhod v šolo. Okolico srednje gradbene šole pa nadzirajo kar sosednji stanovalci.
“Res smo srečni zaradi tega sožitja, kdaj pa kdaj najdemo pred vhodom edino kakšne steklenice,” pove ravnateljica Alenka Ambrož Jurgec.
