Slovenija
85 ogledov

Dvaindvajset let poprave krivic

ljubljana 15.02.11 lazni preplah na ssof, srednja sola za oblikovanje in fotogra Nik Rovan
Denacionalizacija. Vrnjenega za dobre štiri milijarde evrov premoženja, nerazrešenega za 89 milijonov. Zavlačevanje. "Premoženje so nam vzeli na hitro, vračanje pa traja v nedogled," očita upravičenka.

Vračilo odvzetega. "V postopkih denacionalizacije je bilo doslej vrnjenega za 4,09 milijarde evrov premoženja, pri čemer ta znesek zajema tako tisto, kar je bilo bivšim lastnikom vrnjeno v naravi, kot vse odškodnine. Ocenjena vrednost premoženja, o katerem je treba še odločiti, pa znaša 89 milijonov evrov ali 2,17 odstotka doslej vrnjenega," pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje. Postopek denacionalizacije se je začel s sprejetjem zakona leta 1991 in naj bi se končal v enem letu, dejansko pa traja že več kot 22 let. Vlada Alenke Bratušek je pred meseci ugotovila, da nerešene ostajajo najzahtevnejše zadeve, in napovedala pospešitev denacionalizacijskih postopkov, za kar je letos predvidela 37.000 evrov proračunskih sredstev in tri dodatne zaposlitve.

Kršitev pravic

"Premoženje so nam vzeli na hitro, vračanje pa traja v nedogled," pravi Inka Stritar, predsednica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Po njenih besedah za vračilo nacionalizirane lastnine ni prave zavzetosti, zato se kršitve lastninskih pravic še kar nadaljujejo. "Urejam zadeve za moževo teto, ki zaradi življenja na Hrvaškem ni mogla do zaplenjenega premoženja, ki bi ji pripadalo po starših v Sloveniji. Do dandanes se ni še nič premaknilo," je ogorčena tudi Zdenka Goriup. Slovenija je namreč leta 1998, sklicujoč se na vzajemnost, prenehala vračati premoženje hrvaškim državljanom. "Preveč je različnih interesov in premalo politične volje, da bi se popravilo storjene krivice," ugotavlja.

Sporno ravnanje oblasti

"Osnovni problem slovenske denacionalizacije je, da so tisti, ki so premoženje odvzeli, pozneje tega tudi vračali, pri čemer so si sami določili merila," izpostavlja Šime Ivanjko z mariborske pravne fakultete. Kot pravi, bi morali razveljaviti tiste zakone, s katerimi je bilo premoženje razlaščencem odvzeto, in bi bilo potem povsem jasno, kaj komu pripada. Tako pa se je dogajala vrsta nedoslednosti in proces se je nerazumno podaljševal. Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo pa je prepričan, da je bila denacionalizacija posledica korupcije slovenske politične elite s strani Katoliške cerkve. "Smo edina nekdanja socialistična država, ki se je odločila za poravnavo krivic z vrnitvijo vsega premoženja v naravi. To je ekstremistični koncept, ki prinaša nove krivice. Cerkev pa je nazaj dobila tudi posesti, za katere je že pred vojno prejela odškodnino, saj so fevdalnega izvora," zatrjuje. Ob tem pa dodaja: "Tudi če z denacionalizacijo, kot smo jo zastavili pri nas, ne bi bilo nič narobe, je nesprejemljivo, da postopki po 22 letih še niso končani."

Raste s čakanjem

Danijel Starman, ki je sodeloval pri pisanju denacionalizacijske zakonodaje, za dolžino postopka krivi zavestno blokiranje vračanja premoženja, za čemer naj bi stala predvsem nekdanja Združena lista, predhodnica vladajoče stranke SD. "Denacionalizacijskim upravičencem od uveljavitve zakonodaje do vračila premoženja pripada nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe, kar zaradi dolgosti odločanja pogosto presega vrednost samega premoženja," poudarja Starman.

Odstotek nerešenega

Statistika. Od dobrih 48.000 vloženih denacionalizacijskih zahtevkov je pravnomočno zaključenih že več kot 99 odstotkov zadev. Nerešenih ostaja 285 zahtevkov (podatki s konca lanskega leta), od tega je v odločanju na prvi stopnji 175 zadev, 110 zadev pa v pritožbi. Denacionalizacijski postopki so rešeni na 26 od 58 upravnih enot (UE); prva jih je rešila UE Metlika, največ nerešenih zadev (osem) pa ima UE Sežana. Glede kmetijskih zemljišč je odločeno v več kot 80 odstotkih, pri gozdovih v več kot 97 odstotkih, pri stanovanjskih enotah več kot v 86 odstotkih ter pri poslovnih prostorih in stavbnih zemljiščih v več kot 82 odstotkih.

Največ dva milijona

Zneski. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je do konca lanskega leta pri izvensodnih zahtevkih izplačal najvišji znesek fizični osebi 1,95 milijona evrov (predvidoma gre za zahtevek Karla Borna) in slabih 700.000 evrov Nadškofiji Ljubljana. Pri sodnih zahtevkih pa je bilo fizični osebi (predvidoma gre za Enrico Auersperg in druge) izplačanih 3,2 milijona evrov, križniškemu redu Ljubljana pa slabih 500.000 evrov. Sklad je izplačal tudi 11,8 milijona evrov odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe zemljišč, kar je posledica trajanja denacionalizacijskega postopka. Zaradi naraščajočih zneskov iz tega naslova je ogroženo tudi skladovo poslovanje.

Preberite si komentar na ta članek: Čas teče, denar odteče.

Komentarjev 7
  • dragec 06:53 29.marec 2014.

    NE POZABITE, KDO JE LASTNIK KOMPLEKSA BRDO PRI KRANJU

  • Lavdan 22:40 28.marec 2014.

    Naši predniki ki so se borili proti gospodi se obračajo v grobovih. Certifikati in vračanje premoženja sta ena največjih neumnosti, ki so se zgodile po letu 91.

  • aba 21:17 28.marec 2014.

    Ma pejte u kurac s tem "vračanjem" premoženja. To se večinoma vrača nekim daljnim sorodnikom potomcev nakdanjih lastnikov, ven se pa meče stanovalce, ki so v stvabah že 60 let ali več (praktično celo življenje). Narobe je bilo, da se ...prikaži več je takrat vzelo ljudem vse, ampak tole je pa še bolj narobe. Žaštartali bi lahko kot dokaj enakovredni državljani so pa takoj po osamosvojitvi s tem vračanjem tako sranje naredil. Upam, da Peterle & Co. čimprej zgnijejo.