E-pošta, forumi, informacijski portali, spletne trgovine, digitalni zemljevidi, spletne enciklopedije, to je le nekaj pridobitev, ki jih je omogočil internet in brez katerih si našega zasebnega in poslovnega vsakdana praktično ni več mogoče predstavljati. Revolucijo je pomagal sprožiti takrat neznani znanstvenik.
Tehnologija izmenjave podatkov prek omrežja, do katerega bi dostopali z različnih računalnikov, je bila sicer takrat znana že dvajset let, z imenom ARPANET jo je najprej uporabljala ameriška vojska.
Vse do 13. marca 1989 so bili zametki interneta postavljeni daleč stran od širše javnosti. Takrat pa je 34-letni britanski znanstvenik Tim Berners - Lee, zaposlen v raziskovalnem inštitutu CERN pri Ženevi, vodstvu inštituta predstavil idejo o omrežju, prek katerega bi lahko poenostavljeno dostopali do ogromnega števila dokumentov inštituta in jih med seboj povezovali. Vse spletne strani bi imele svoj naslov do povezave (Uniform Resource Locator – URL) in bi bile prek posebnega programa – iskalnika – dostopne zunanjemu svetu. Sistem bi bil zgrajen tako, da bi ga bilo mogoče stalno nadgrajevati z novimi vsebinami.
|
Vsi, ki trenutno berete to novico, se morate za to zahvaliti Timu Bernersu - Leeju. © Wikipedia |
Sprva so njegove ideje in napovedi ljudje sprejemali z nejevero, a mu je vseeno leta 1991 uspelo postaviti prvo spletno stran. Leta 1993 je bilo spletnih strani že 200, danes jih je po vsem svetu že več kot 80 milijonov. Število uporabnikov je v 90. letih raslo po sto odstotkov na leto, pravi bum pa je bil v letih 1996 in 1997. Danes naj bi internet uporabljalo okoli 1,6 milijarde Zemljanov.
Prav anonimnosti in odprtosti protokolov se ima internet zahvaliti za tako strmo rast. To po eni strani onemogoča prevelik nadzor nad vsebinami, a po drugi strani tudi pomaga nepridipravom pri širjenju svojih zamisli, od terorizma do otroške pornografije.
Ob obletnici bodo v CERN-u pripravili manjšo slovenost, na kateri bo navzoč tudi Tim Berners - Lee, ki je sicer danes zaposlen na Massachusetts Institute of Technology. Tam načeljuje konzorciju World Wide Web, v katerega je povezanih 345 velikih informacijskih družb in državnih teles, od Microsofta do ameriškega obrambnega ministrstva. Glavna skrb konzorcija je skrb za ustrezen razvoj interneta.
