Mineva dvajset let, odkar je bil v prostorih uredništva Mladine po aretaciji takratnega komentatorja Janeza Janše ustanovljen Odbor za varstvo človekovih pravic.
|
Odbor je bil preveč heterogen, da bi se lahko preoblikoval v stranko. Združeval je tako nekatere člane Zveze komunistov Slovenije kot tudi posameznike, "ki so bili že takrat bolj na konservativni strani". V odboru je bil tudi "cel kup ljudi, ki niso bili politično angažirani, na primer kulturniki". Milan Balažic, politolog |
|
Aretacija
Pripadniki tajne komunistične policije SDV v tedanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) so 27. aprila 1988 opravili skrivno preiskavo v prostorih podjetja Mikroada in 31. maja aretirali Janeza Janšo, v čigar pisarni so našli fotokopije vojaškega dokumenta takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je dokazoval, da se JLA pripravlja na izvedbo vojaškega udara.
|
Načrtna dejanja z določenimi nameni lahko zaradi kompleksnosti družbene strukture izzovejo povsem nasprotne učinke od načrtovanih. Želja po ustrahovanju civilne družbe in potencialne opozicije je dejansko pripomogla k njuni krepitvi. Matej Makarovič, sociolog |
|
Demonstracije
V ustanovni izjavi je odbor opozoril na pravni vidik postopka proti Janši in kršitve, ki so se ob tem pojavile, ter na politični vidik postopka. 21. junija je na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziral demonstracije, ki se jih je udeležilo okrog 30 tisoč ljudi, od 18. julija, ko se je na ljubljanskem vojaškem sodišču začel proces proti četverici, pa so bile na Roški cesti vsak dan spontane demonstracije v podporo JBTZ (Janša-Borštner-Tasič-Zavrl).
