Padec BDP v primerjavi z enakim četrtletjem leto prej so namreč statistiki zadnjič zaznali v drugem
četrtletju 1993.
K znižanju BDP so največ prispevali padec izvoza (za 9,5 odstotka) in naložb (za 5,3
odstotka) ter dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih. Ta je po besedah
Karmen Hren s statističnega urada
"konec leta strmoglavila" in odnesla dve odstotni točki gospodarske rasti. Kaj se s
predelovalnimi dejavnostmi in izvozom dogaja letos, še ni znano. Uradni podatki o januarskem
izvozu, ki prispeva 55 odstotkov BPD, bodo objavljeni jutri.
Okrevanje šele leta 2011?
Na podlagi novih podatkov bo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pripravil novo
napoved rasti BDP za letos. Rebalans proračuna in predvideni primanjkljaj temeljita na pričakovani
0,6-odstotni rasti BDP.
Minister za finance
Franc Križanič ugotavlja, da se je
"skrb zajedla" v ljudi, ter pričakuje negativno rast tudi v tem četrtletju in s tem uradno
recesijo. Kljub temu pričakuje, da se bodo ukrepi prijeli in da bo rast letos 0,6-odstotna.
Poznavalci o tem močno dvomijo in pričakujejo, da se bo BDP letos zmanjšal za dva odstotka.
Že v prvem četrtletju naj bi minus znašal od 0,8 do 1,5 odstotka, nekateri pa celo menijo, da bo
znova pozitivno šele leto 2011.
Lastovke so, pomladi še ni
"Statistika je zgolj pokazala posledice tega, da podjetja že dalj časa mečejo delavce na cesto,
skrajšujejo delovni čas in pritiskajo na znižanje plač," pravi predsednik zveze svobodnih
sindikatov
Dušan Semolič.
Prepričan je, da se trend še ne bo obrnil.
"Proizvodnja v nekaterih podjetjih, mislim na Revoz, je že normalna, vendar ena lastovka še ne
prinese pomladi," pravi.
Hrvaška finančna grožnja
Generalni direktor gospodarske zbornice
Samo Hribar Milič ugotavlja, da precej podjetij že dela na polno, številna pa
javljajo, da je naročil malo. Opozarja, da so zelo zaskrbljeni zaradi finančnega položaja na
Hrvaškem.
To je za grozečo težavo včeraj izpostavil tudi minister za gospodarstvo
Matej Lahovnik, saj Hrvaška spada med sedem največjih zunanjetrgovinskih partneric
Slovenije.
|
|
|
|
Maks Tajnikar © Ivan Župič
|
|
Maks Tajnikar: Bolje butasta kot nobena
Vas je podatek o negativni rasti presenetil?
Ne. Pokazalo pa se je, da so domače investicije ključno prispevale k negativni rasti. Če jih ne bo, bomo tonili navzdol tako kot ves svet.
Je na potezi država?
Seveda. Zasebni sektor sledi državi, ta pa nima koncepta in nič ne pove, kaj pripravlja. Napačna je politika, ko se izogibamo investicijam. V tem trenutku je tudi neumna investicija boljša kot nobena.
Pričakujete, da bo podatek za to četrtletje še slabši?
Nobene možnosti ni, da se stvari spremenijo. Če mene vprašate, smo za pol leta obsojeni na dirko navzdol. Kaj drugega bi bila velika, nenavadna, od boga dana sprememba. Mislim, da bosta prvo in drugo četrtletje še slabši, kot je bilo zadnje lansko.
Minus je manjši kot odstotek. Zakaj je to pomemben podatek?
Sam po sebi ni tako pomemben, negativna rast pa pomeni, da so v gospodarstvu resni krizni sektorji. Kriza je jasno locirana v gradbeništvu, delu trgovine in finančnem posredništvu ter v podjetjih, močno vezanih na izvoz v Evropo.
