Najnovejše analize in modelske napovedi kažejo možnost razvoja izjemno močnega El Niña, ki bi lahko v letu 2026 dosegel ali celo presegel rekordne vrednosti.
Rekorden El Niño
El Niño nastane zaradi oslabitve pasatnih vetrov nad tropskim Pacifikom. Topla površinska voda, ki se sicer kopiči proti zahodnemu delu oceana, se začne širiti proti vzhodu, obenem pa se zmanjša dvig hladnejše vode iz globin ob obalah Južne Amerike. Posledica je izrazitejše segrevanje osrednjega in vzhodnega tropskega Pacifika, kar nato vpliva tudi na dogajanje v ozračju.
V oceanu se že oblikujejo razmere, ki bi lahko vodile v pomemben podnebni preobrat. Po napovedih se bo verjetnost za razvoj El Niña začela hitreje povečevati že proti poletju, za jesen in zimo pa modeli kažejo več kot 80-odstotno verjetnost za razvoj tople faze.
Napovedi za leto 2026 nakazujejo možnost segrevanja za več kot 2,5 stopinje Celzija do jeseni. Če se bo to uresničilo, bo to eden najintenzivnejših El Niñov od začetka zanesljivih meritev po letu 1950, poroča Neurje.si.
Hude posledice
Močan El Niño bi lahko imel daljnosežne posledice za globalno podnebje. Zaradi obsežnega območja nadpovprečno toplih oceanov bi se lahko v obdobju 2026–2027 dodatno zvišala tudi globalna povprečna temperatura.
V delih jugovzhodne Azije, zlasti od Indonezije do Nove Gvineje, bi se lahko močno povečalo tveganje za sušo. Nad severnim tropskim Pacifikom pa bi se lahko okrepila nevihtna dejavnost in monsunske razmere. Površje oceana bi se močno segrelo tudi v severnem Pacifiku, zlasti v bližini Havajev ter ob zahodni obali Severne in Srednje Amerike, kar pogosto pomeni tudi bolj aktivno sezono tropskih ciklonov.
To bi lahko povečalo vremensko tveganje za območja, kot so Havaji, jugozahod Združenih držav Amerike in zahodna obala Mehike. Okrepila bi se lahko tudi sezona tajfunov v zahodnem Pacifiku, kar bi pomenilo večjo nevarnost za Japonsko, Tajvan, Kitajsko in Korejski polotok. Nasprotno pa bi lahko v tropskem Atlantiku zaradi povečanega vetrovnega striženja nastalo manj ugodnih pogojev za razvoj orkanov, kar bi tamkajšnjo sezono nekoliko umirilo.
V Severni Ameriki bi se vplivi posebej izrazili pozimi. Subtropski curek bi lahko jugozahodu Združenih držav Amerike in Floridi prinesel več padavin od povprečja, medtem ko bi bili severni deli Združenih držav Amerike in zahodna Kanada verjetno toplejši in bolj suhi kot običajno.
Posledice bomo čutili tudi v Sloveniji
Vpliv lahko sega tudi v Evropo. El Niño lahko prinese bolj spremenljivo in nestanovitno vreme.
Poleti lahko zaradi El Niña pričakujemo pogostejše močne nevihte z nalivi, sunki vetra in točo. Obenem bi se lahko pojavila tudi obdobja izrazite vročine.
Nato bo El Niño Sloveniji prinesel nadpovprečne količine padavin v jesenskem in zimskem času. Povečala bi se lahko pogostost ciklonov nad Sredozemljem, kar pogosto pomeni dolgotrajnejše padavinske epizode in tudi intenzivne nalive. S tem bi se povečalo tveganje za poplave in razlivanje rek, zlasti če bi se takšni dogodki večkrat ponovili.
V zimskem času močan El Niño pogosto poveča verjetnost za bolj zahodno usmerjen tok nad Atlantikom. To lahko Evropi prinese več atlantskih vremenskih motenj, pogostejše padavine, več vetrovnih dogodkov in milejša obdobja predvsem v zahodni in srednji Evropi. Zime so v takih razmerah pogosto manj stabilne, z manj dolgotrajnimi hladnimi obdobji. To lahko pomeni več dežja namesto snega v nižinah, medtem ko se snežna meja pogosto dvigne višje kot običajno.
El nina so naši vremenarji
Kmetje že zahtevajo subvencije za odpravo škode El Nina.
Aha, a potem za vse grozne spremembe ni kriv CO2, pa prdenje krav in avti na bencin pa kar je še takih vzrokov? El Ninja pa ne moremo prepovedati ali obdavčiti, a ne?