Katarina Kresal je predsednica politične stranke od 30. junija lani. Liberalna demokracija ni več med največjimi strankami, je pa preživela krizo. Kresalova: Delamo na dolgi rok.
Kmalu bo minilo leto, odkar ste predsednica LDS. Kriza v stranki se je končala, toda ankete
javnega mnenja kažejo, da se stranka ne vrača med najmočnejše. Računate, da boste jeseni vendarle
dobili višjo podporo?
Ne prilagajam svojega ravnanja temu, kaj o nas govorijo in koliko nam merijo, ampak vse svoje napore vlagam v to, da bi bili pri svojem delu najboljši. Če bomo dolgo dobro delali, če bomo imeli kakovosten program in dobro ekipo, ki ga bo sposobna uresničiti, potem se bo to zagotovo poznalo. Delamo na dolgi rok.
Letos bomo – tako kaže – volivci izbirali med dvema kandidatoma za mandatarja, kar je za manjše stranke slabo. Bo tudi LDS ponudila svojega kandidata za mandatarja?
Prednost proporcionalnega volilnega sistema je ravno v tem, da imajo ljudje možnost izbire med široko paleto političnih strank. Sem proti blokovski polarizaciji političnega prostora. Pred volitvami pa ne bom špekulirala ne z imeni ne z napovedmi odstotkov, ker to ni korektno. Volitve bodo pokazale, kdo je boljši, šele potem se lahko začnejo dogovori o tem, kdo bo v vladi in kdo bo zasedel kakšen položaj.
Bodo vaši novi člani in svetovalci Aleš Zalar, Draško Veselinovič, Matjaž Gantar in drugi kandidirali na vaši listi?
Računam, da nam bodo naši novi kolegi stali ob strani pri pripravi programskih vsebin in predvolilne strategije, morda pa bodo tudi kandidirali na listi LDS. O tem se bomo odločali v naslednjih mesecih.
Kje boste kandidirali vi?
V Ljubljani, ker sem tu doma.
Bi šla LDS po volitvah v vlado Janeza Janše?
Ni realne možnosti, da bi se to zgodilo.
Kaj pa menite o neuspehu Liberalne akademije, da bi trojica SD – Zares – LDS že pred volitvami sklenila zavezništvo? Samo LDS je to pobudo podprla.
Pobudo Liberalne akademije smo pozdravili, strinjamo se tudi z njeno oceno razmer v državi, da se demokratični standardi znižujejo. Prepričani smo, da je treba spremeniti način vodenja te države in da opozicijske stranke takšno alternativo lahko ponudimo. Skupaj smo lahko močnejši, in to tako, da sodelujemo na vsebinskih točkah. Primer dobrega sodelovanja je bil skupni nastop na izredni seji o inflaciji, kjer smo tudi ponudili konkretne rešitve, ki pa jim vlada na žalost ni prisluhnila. No, primer žal neuspešnega sodelovanja pa je naša pobuda, naj ministra Podobnika, za katerega je računsko sodišče ugotovilo, da je kršil več zakonov, zaradi česar je nastala milijonska evrska škoda, opozicija sama pozove na odgovornost pred parlament, saj premier Janez Janša tega noče storiti. Če damo nekaj na pravni red in pravno državo, bi to morali zahtevati skupaj. Žal drugi kolegi v opoziciji v tej smeri niso želeli razmišljati.
Ali torej pričakujete večjo podporo Boruta Pahorja in Gregorja Golobiča?
Saj ne gre za podporo. Gre za oceno, ali si želimo takšne razmere, kot jih imamo, tudi naprej. Trdno sem pač prepričana, da si Slovenija ne zasluži takšne vlade še štiri leta. Če sta kolega istega mnenja, potem se je o tem treba pogovarjati. Če bomo ljudem skupaj pokazali, katere stvari so res nedopustne, se bodo tega zavedli, če ne, jim bomo dali napačno sporočilo, da je v politiki res vse dopustno.
Se bosta LDS in Zares po volitvah združila?
Saj smo šli komaj narazen (smeh). O čem takem v LDS ne razmišljamo. Mi se vendarle bistveno razlikujemo. Če pogledate samo zadnja dva primera – pobudo o izredni seji o ministru Podobniku, pobudo Liberalne akademije ...
Kako globoke pa so v LDS še vedno zamere do nekdanjih kolegov, ki so šli v druge stranke?
Bi lahko sodelovali v skupni vladi po volitvah?
V resnici se z drugimi ne obremenjujemo več, še posebno sama nimam z zamerami iz preteklosti nobenih problemov. Prepričana sem, da je treba v politiko pripeljati nove ljudi in nove ideje, da mora tudi tu priti do tranzicije. V opoziciji se veliko govori o novi politiki in pričakovali bi, da se bo to odražalo v konkretnih dejanjih. Toda samo LDS je v politiko pripeljala res nove ljudi.
Kaj je pravzaprav vaš glavni očitek sedanji vladi, glede na to, da so gospodarski dosežki dobri?
Saj ni treba veliko ugibati, samo ozrite se malo po medijih, prisluhnite ljudem. Slovenija kar vrvi od nezadovoljstva. Imeli smo že stavke delavcev, ker nekateri že komaj shajajo, napovedujejo se stavke zdravnikov, sodnikov, šolnikov, policistov. Ste že kdaj slišali, da bi kje stavkali odvetniki? V Sloveniji očitno bodo! Imamo razmeroma visoko gospodarsko rast, ampak ljudje kljub temu vedno slabše živijo, inflacija je vsak dan višja, vlada avtoritarno posega v družbene podsisteme, ki bi morali ostati avtonomni, kot so mediji, sodstvo, kultura ...
Ampak to niso preprosta vprašanja. Guverner Banke Slovenije svari pred prevelikimi zviševanji plač. Komu bi pa vi dvignili plače?
Ključni problem je, da sta tako stroka kot opozicija pred enim letom opozarjali na problem inflacije, pa vlada ni naredila ničesar. Tu je vir problema, nemir, ki ga povzroča vedno slabši položaj ljudi, je posledica dolgotrajne neaktivnosti vlade. Ko pa enkrat pride do stavk, je naloga vlade, da vodi dialog in najde prave rešitve, ki stanja ne bodo še poslabšale.
Konkretno?
Na primer v zdravstvu je nujno, da se sistem plačevanja prilagodi razlikam v storilnosti in kakovosti. Treba je torej zagotoviti možnost, da se boljše zdravnike tudi v javnih zdravstvenih zavodih bolje plačuje. Sedanji plačni sistem ne dopušča takega razlikovanja, s tem pa zdravnikov ne spodbuja k večji storilnosti in kakovosti.
Ste prva ženska predsednica stranke. Je to prednost ali slabost? Ste užaljeni, če Pahor pravi, da se mu zdite privlačni? Se vam zdi to podcenjujoče?
Sploh ne. Predvsem menim, da po tej izjavi ocenjujejo bolj njega kot mene. Me pa niti ne prizadene niti ne moti. Sama pa kolegov ne ocenjujem po njihovem videzu, ampak po njihovih političnih stališčih.
Vaš član Matjaž Švagan je predlagal, naj George Bush odpre spomenik Janezu Drnovšku. Kakšno je vaše mnenje o tem predlogu?
To ne spada v delokrog našega poslanskega kluba, je osebna pobuda gospoda Švagana. Ne podpiram njegovega predloga, menim, da je treba spoštovati željo družine in tako izkazati spoštovanje do dela Janeza Drnovška.
Koliko ljudi s seznama sto najbogatejših Slovencev osebno poznate?
A veste, da seznama sploh nisem videla! Verjetno pa katerega poznam, saj so to ljudje iz gospodarstva.
So za vas razlike med revnimi in bogatimi v Sloveniji hud problem?
Vedno večji. Ravno v času te vlade se je razslojevanje najbolj poglobilo. To ni dobro, niti ne sme biti samoumevno. Smo majhna država z malo prebivalci, ki lahko ustvari dovolj, da do takšnega razslojevanja ne bi prihajalo.
Se ob tem ne bojite očitkov na račun svojega življenjskega sloga? Znani so očitki, da je z vašim prihodom stranko prevzel kapital.
LDS se zavzema za odprto gospodarstvo, za umik politike iz gospodarstva, za razbijanje monopolov. Smo proti koncentraciji moči v nekaj centrih in naš glavni cilj je, da Slovenija v desetih letih postane eno od treh najprijaznejših okolij za življenje in razvoj. To, da sem sama v življenju nekaj dosegla, pa je samo dokaz, da sem sposobna izpeljati, česar se lotim. Nič v življenju mi ni bilo podarjeno, nič mi ni bilo položeno v zibelko. Zato vem, kako trdo je treba delati, da iz nič nekaj ustvariš.
Ne prilagajam svojega ravnanja temu, kaj o nas govorijo in koliko nam merijo, ampak vse svoje napore vlagam v to, da bi bili pri svojem delu najboljši. Če bomo dolgo dobro delali, če bomo imeli kakovosten program in dobro ekipo, ki ga bo sposobna uresničiti, potem se bo to zagotovo poznalo. Delamo na dolgi rok.
Letos bomo – tako kaže – volivci izbirali med dvema kandidatoma za mandatarja, kar je za manjše stranke slabo. Bo tudi LDS ponudila svojega kandidata za mandatarja?
Prednost proporcionalnega volilnega sistema je ravno v tem, da imajo ljudje možnost izbire med široko paleto političnih strank. Sem proti blokovski polarizaciji političnega prostora. Pred volitvami pa ne bom špekulirala ne z imeni ne z napovedmi odstotkov, ker to ni korektno. Volitve bodo pokazale, kdo je boljši, šele potem se lahko začnejo dogovori o tem, kdo bo v vladi in kdo bo zasedel kakšen položaj.
Bodo vaši novi člani in svetovalci Aleš Zalar, Draško Veselinovič, Matjaž Gantar in drugi kandidirali na vaši listi?
Računam, da nam bodo naši novi kolegi stali ob strani pri pripravi programskih vsebin in predvolilne strategije, morda pa bodo tudi kandidirali na listi LDS. O tem se bomo odločali v naslednjih mesecih.
Kje boste kandidirali vi?
V Ljubljani, ker sem tu doma.
Bi šla LDS po volitvah v vlado Janeza Janše?
Ni realne možnosti, da bi se to zgodilo.
Kaj pa menite o neuspehu Liberalne akademije, da bi trojica SD – Zares – LDS že pred volitvami sklenila zavezništvo? Samo LDS je to pobudo podprla.
Pobudo Liberalne akademije smo pozdravili, strinjamo se tudi z njeno oceno razmer v državi, da se demokratični standardi znižujejo. Prepričani smo, da je treba spremeniti način vodenja te države in da opozicijske stranke takšno alternativo lahko ponudimo. Skupaj smo lahko močnejši, in to tako, da sodelujemo na vsebinskih točkah. Primer dobrega sodelovanja je bil skupni nastop na izredni seji o inflaciji, kjer smo tudi ponudili konkretne rešitve, ki pa jim vlada na žalost ni prisluhnila. No, primer žal neuspešnega sodelovanja pa je naša pobuda, naj ministra Podobnika, za katerega je računsko sodišče ugotovilo, da je kršil več zakonov, zaradi česar je nastala milijonska evrska škoda, opozicija sama pozove na odgovornost pred parlament, saj premier Janez Janša tega noče storiti. Če damo nekaj na pravni red in pravno državo, bi to morali zahtevati skupaj. Žal drugi kolegi v opoziciji v tej smeri niso želeli razmišljati.
Ali torej pričakujete večjo podporo Boruta Pahorja in Gregorja Golobiča?
Saj ne gre za podporo. Gre za oceno, ali si želimo takšne razmere, kot jih imamo, tudi naprej. Trdno sem pač prepričana, da si Slovenija ne zasluži takšne vlade še štiri leta. Če sta kolega istega mnenja, potem se je o tem treba pogovarjati. Če bomo ljudem skupaj pokazali, katere stvari so res nedopustne, se bodo tega zavedli, če ne, jim bomo dali napačno sporočilo, da je v politiki res vse dopustno.
Se bosta LDS in Zares po volitvah združila?
Saj smo šli komaj narazen (smeh). O čem takem v LDS ne razmišljamo. Mi se vendarle bistveno razlikujemo. Če pogledate samo zadnja dva primera – pobudo o izredni seji o ministru Podobniku, pobudo Liberalne akademije ...
|
Kresalova opozarja na naraščajoči socialni prepad. © Boštjan Tacol |
V resnici se z drugimi ne obremenjujemo več, še posebno sama nimam z zamerami iz preteklosti nobenih problemov. Prepričana sem, da je treba v politiko pripeljati nove ljudi in nove ideje, da mora tudi tu priti do tranzicije. V opoziciji se veliko govori o novi politiki in pričakovali bi, da se bo to odražalo v konkretnih dejanjih. Toda samo LDS je v politiko pripeljala res nove ljudi.
Kaj je pravzaprav vaš glavni očitek sedanji vladi, glede na to, da so gospodarski dosežki dobri?
Saj ni treba veliko ugibati, samo ozrite se malo po medijih, prisluhnite ljudem. Slovenija kar vrvi od nezadovoljstva. Imeli smo že stavke delavcev, ker nekateri že komaj shajajo, napovedujejo se stavke zdravnikov, sodnikov, šolnikov, policistov. Ste že kdaj slišali, da bi kje stavkali odvetniki? V Sloveniji očitno bodo! Imamo razmeroma visoko gospodarsko rast, ampak ljudje kljub temu vedno slabše živijo, inflacija je vsak dan višja, vlada avtoritarno posega v družbene podsisteme, ki bi morali ostati avtonomni, kot so mediji, sodstvo, kultura ...
Ampak to niso preprosta vprašanja. Guverner Banke Slovenije svari pred prevelikimi zviševanji plač. Komu bi pa vi dvignili plače?
Ključni problem je, da sta tako stroka kot opozicija pred enim letom opozarjali na problem inflacije, pa vlada ni naredila ničesar. Tu je vir problema, nemir, ki ga povzroča vedno slabši položaj ljudi, je posledica dolgotrajne neaktivnosti vlade. Ko pa enkrat pride do stavk, je naloga vlade, da vodi dialog in najde prave rešitve, ki stanja ne bodo še poslabšale.
Konkretno?
Na primer v zdravstvu je nujno, da se sistem plačevanja prilagodi razlikam v storilnosti in kakovosti. Treba je torej zagotoviti možnost, da se boljše zdravnike tudi v javnih zdravstvenih zavodih bolje plačuje. Sedanji plačni sistem ne dopušča takega razlikovanja, s tem pa zdravnikov ne spodbuja k večji storilnosti in kakovosti.
Ste prva ženska predsednica stranke. Je to prednost ali slabost? Ste užaljeni, če Pahor pravi, da se mu zdite privlačni? Se vam zdi to podcenjujoče?
Sploh ne. Predvsem menim, da po tej izjavi ocenjujejo bolj njega kot mene. Me pa niti ne prizadene niti ne moti. Sama pa kolegov ne ocenjujem po njihovem videzu, ampak po njihovih političnih stališčih.
Vaš član Matjaž Švagan je predlagal, naj George Bush odpre spomenik Janezu Drnovšku. Kakšno je vaše mnenje o tem predlogu?
To ne spada v delokrog našega poslanskega kluba, je osebna pobuda gospoda Švagana. Ne podpiram njegovega predloga, menim, da je treba spoštovati željo družine in tako izkazati spoštovanje do dela Janeza Drnovška.
|
Seznama sto najbogatejših Slovencev sploh nisem videla. Verjetno pa nekatere od tistih, ki so na njem, poznam, saj so to ljudje iz gospodarstva. Katarina Kresal |
|
A veste, da seznama sploh nisem videla! Verjetno pa katerega poznam, saj so to ljudje iz gospodarstva.
So za vas razlike med revnimi in bogatimi v Sloveniji hud problem?
Vedno večji. Ravno v času te vlade se je razslojevanje najbolj poglobilo. To ni dobro, niti ne sme biti samoumevno. Smo majhna država z malo prebivalci, ki lahko ustvari dovolj, da do takšnega razslojevanja ne bi prihajalo.
Se ob tem ne bojite očitkov na račun svojega življenjskega sloga? Znani so očitki, da je z vašim prihodom stranko prevzel kapital.
LDS se zavzema za odprto gospodarstvo, za umik politike iz gospodarstva, za razbijanje monopolov. Smo proti koncentraciji moči v nekaj centrih in naš glavni cilj je, da Slovenija v desetih letih postane eno od treh najprijaznejših okolij za življenje in razvoj. To, da sem sama v življenju nekaj dosegla, pa je samo dokaz, da sem sposobna izpeljati, česar se lotim. Nič v življenju mi ni bilo podarjeno, nič mi ni bilo položeno v zibelko. Zato vem, kako trdo je treba delati, da iz nič nekaj ustvariš.
