Poudarek na brzdanju inflacije pa je pogosto tudi kamen spotike med ECB in članicami evrskega območja, ki si želijo bolj ohlapne monetarne politike. Tudi ob deseti obletnici ECB ni nič drugače. Mandat ECB, ki je osredotočen na zagotavljanje srednjeročne cenovne stabilnosti – ECB jo definira kot inflacijsko stopnjo pod, vendar blizu dveh odstotkov – je bil v središču pozornosti, še preden so ga članice EU opredelile z maastrichtsko pogodbo, ki je začela veljati novembra 1993.

Evro uporablja 14 držav

Enotno evropsko valuto evro uporablja že štirinajst držav Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. ECB ima sedež v Frankfurtu.

Strah pred inflacijo
Že takrat so nekateri menili, da je takšen mandat preozek, še posebej v primerjavi s tistim, ki ga ima ameriška centralna banka (Fed). Ta namreč skrbi tako za nizko inflacijo kot za polno zaposlenost in s tem posledično za spodbujanje gospodarske rasti, kar dokazuje tudi v zadnjem času, in sicer s korenitim nižanjem obrestnih v luči upočasnjevanja ameriškega gospodarstva zaradi krize na finančnih in nepremičninskih trgih. Vendar se je pri določanju mandata ECB uveljavil nemški pogled, ki ga je zagovarjala predvsem nemška centralna banka.

Po drugi strani pa celo s samega političnega vrha nekaterih članic območja evra – v zadnjem času sta še posebej izpostavljeni Francija in Italija – prihajajo kritični glasovi glede ECB in njene monetarne politike. Ta naj bi zanemarjala gospodarsko rast v času, ko se gospodarska rast na evrskem območju zaradi negativnih učinkov pretresov na mednarodnih finančnih trgih in pešanja gospodarstva ZDA upočasnjuje, slabšajo pa se tudi gospodarska pričakovanja za prihajajoče mesece. Poleg tega so predvsem v Italiji in Franciji zaskrbljeni zaradi rekordnih vrednosti evra v odnosu do ameriškega dolarja, kar naj bi ogrožalo njihove izvoznike.

Evro je prepoznaven
ECB je bila deležna tudi številnih pohval zaradi odločnega odgovora na razmere v bančnem sektorju, ki so posledica negativnih učinkov krize v ameriškem sektorju hipotekarnih posojil. ECB je odigrala vodilno vlogo v usklajeni operaciji najpomembnejših svetovnih centralnih bank za zagotavljanje likvidnosti na bančnih trgih ter bankam v območju evra prek rednih in izrednih operacij refinanciranja denarnih trgov zagotovila več sto milijard evrov dodatne likvidnosti.

Še en kazalnik uspešnega dela ECB je tudi uspeh evra, ki ga kot valuto uporablja 320 milijonov ljudi in po navedbah britanskega dnevnika Financial Times v svetu velja za najbolj prepoznavno in verodostojno iznajdbo EU.