Približno 3300 kilometrov dolg plinovod Nabucco naj bi EU oskrboval s plinom iz kaspijske regije in
Bližnjega vzhoda ter pri tem zaobšel Rusijo. Potekal bo od Turčije do Baumgartna v Avstriji, skozi
njega pa naj bi v EU in Turčijo pritekalo do 31 milijard kubičnih metrov plina na leto.
Še vedno ni znano, katera izmed držav v kaspijski regiji bo zagotovila potrebne količine
plina. Kot primarnega dobavitelja se najpogosteje omenja Azerbajdžan, na dolgi rok pa naj bi bili v
igri tudi Turkmenistan, Irak, Sirija in Egipt.
Azerbajdžanski minister za industrijo in energetiko
Natik Alijev je ob tem poudaril, da se Azerbajdžan zanima za sodelovanje pri
projektu, saj želi doseči večjo raznolikost pri odvzemu svojega plina. Prav tako sta pripravljenost
za sodelovanje v projektu že izrazila tudi Irak in Egipt.
|
Potek konkurenčnih plinovodov © BBC |
Potrebni še ločeni sporazumi
Po besedah turškega premierja
Recepa Tayyipa Erdogana bodo pravni okviri za dejanski začetek gradnje Nabucca
dokončani šele, ko bo konzorcij Nabucco z vsemi petimi sodelujočimi državami podpisal ločene
sporazume, to pa naj bi se po besedah Erdogana zgodilo v roku šestih mesecev.
"Več korakov bomo storili k uresničitvi tega projekta, bolj se bo povečalo tudi zanimanje med
potencialnimi dobavitelji plina," je ob podpisu sporazuma poudaril Erdogan.
Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je ob podpisu sporazuma izrazil prepričanje,
da bo izgradnja Nabucca predstavljala energetsko varnost tako za Turčijo kot za Jugovzhodno in
Srednjo Evropo. EU je sicer za gradnjo plinovoda obljubila 250 milijonov evrov.
Tekma z Južnim tokom
Nabucco je tako tekmec plinovodu Južni tok pod okriljem Rusije, pri katerem bo predvidoma
sodelovala tudi Slovenija. Južni tok bo sicer potekal od črnomorske regije do bolgarske Varne, od
tam pa po jugozahodnem kraku skozi Grčijo do južne Italije, po severozahodnem pa čez Srbijo in
predvidoma tudi skozi Slovenijo do severne Italije.
Plinovod Nabucco, ki naj bi bil vzpostavljen leta 2014, bo večji del potekal skozi Turčijo in
naprej skozi štiri države članice EU – Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Avstrijo. Poleg njihovih
energetskih podjetij – to so turški Botas, bolgarski Bulgargaz, romunski Transgaz, madžarski MOL in
avstrijski OMV – pri projektu sodeluje tudi nemško podjetje RWE.
Zahteve Ankare
Eno ključnih odprtih vprašanj v pogajanjih je bilo, kako določiti pogoje za prehod plina
skozi Turčijo. Ankara je zahtevala pravico do 15 odstotkov Nabuccovih zmogljivosti. Ob tem je
zahtevala tudi posebne ugodnosti, kar bi bilo v nasprotju s pravili konkurence na notranjem trgu v
EU. Podrobnosti dogovora po napornih pogajanjih še niso znane.
Nabucco bi lahko po navedbah Evropske komisije pokril od pet do deset odstotkov povpraševanja
po plinu v Evropi in državam, ki so zdaj stoodstotno odvisne od enega samega zunanjega vira,
zagotovil alternativni vir zemeljskega plina. Trenutno namreč velika večina plina v Evropo prihaja
iz Rusije, z izgradnjo Nabucca pa bi stara celina, kar se tiče plina, postala neodvisna od Moskve.
Projekt naj bi zaživel leta 2014, po prvih ocenah pa bo stal 7,9 milijarde evrov.
