Začetek XXI. zimskih olimpijskih iger (OI) v Vancouvru: Slovenci imamo v ognju nekaj kandidatov za odličja, ki v svet širijo ime Slovenije in tudi EU. Kako pa EU na lastni koži občutijo naši športniki?
Petra Majdič, svetovna podprvakinja v smučarskih tekih in ena od kandidatk za olimpijsko odličje, pravi, da v vrhunskem športu ni "občutila nobenih razlik med tekmovanjem pred in po vstopu v EU".
25. marec 1957: Ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti in Euratoma
December 1991: Sprejeta Pogodba o EU, ki začne veljati 1. novembra 1993
1. maj 2004: Slovenija se pridruži EU
11. julij 2007: Sprejeta Bela knjiga o športu
December 2009: Omogočena pravna podlaga za šport
"Menim, da športniki prestopajo predvsem zaradi možnosti nastopa na olimpijskih igrah. Drugi vzrok pa so morda ugodnejše davčne olajšave," je odvrnila na vprašanje, ali športniki pri menjavi državljanstva upoštevajo tudi dejstvo, ali je država članica EU. Z njo se strinja Marija Šestak, ki je srbsko državljanstvo zamenjala za slovensko in nato na OI v Pekingu osvojila šesto mesto: "Mislim, da se v atletiki ne čuti vpliv EU ter da bi lahko EU veliko več pomagala pri pogojih in razvoju športa." Opazila pa je, da je zdaj "manj birokracije na potovanjih".
So prednosti, so slabosti
Po mnenju dvakratnega olimpijskega prvaka v gimnastiki Mira Cerarja so po vstopu v EU prišle do izraza nekatere prej nepoznane stvari: "Pojavila se je večja odprtost, fleksibilnost in migracija. Kupovanje tekmovalcev iz različnih držav je spremenilo kvaliteto in odnose. Profesionalizem pa je prinesel tudi negativno plat – društva v domačem kraju vzgojijo vrhunskega športnika, ki potem zbeži v tujino. Vse je postalo neusmiljeno. Včasih je bilo amaterstvo izjemno cenjeno, danes se pač entuziastov ne more plačevati. Veliko je bilo idealizma, spoštovanja in sodelovanja, tega je zdaj manj."
Kvečjemu slabše je
Svetovno priznani alpinist Viki Grošelj pa meni, da "je zdaj organizacija odprav v tujino lažja, a ne toliko zaradi EU, temveč je šel svet toliko naprej. Na področju morebitne lažje organizacije reševalnih akcij se ni kaj bistveno spremenilo. Alpinisti nekaj denarja dobijo od države, za ostalo pa morajo nabrati sponzorska sredstva. Tu pa se bojim, da je zdaj v EU kvečjemu malo slabše kot prej – ne vem, ali zaradi krize ali pa je denar postal večja vrednota."
"Dobili nismo ničesar"
"Doslej je bil s strani EU en sam razpis neposredno za šport (2009), na katerega smo se prijavili, a nismo uspeli," o tem, kako dejavna je bila EU na področju športa do zdaj, razpravlja Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), pod čigar okriljem so naši športniki odpotovali v Vancouver.
"Iz EU ne dobimo ničesar. Na splošno je problem EU, da se do lani ni vključevala v šport. Stvari se sicer izboljšujejo, a bolj počasi. Omogočiti bi se moralo boljše koriščenje evropskih sredstev," meni vodja oddelka za boj proti dopingu na OKS Janko Dvoršak.
Vključenost EU v šport je bila doslej po trditvah direktorata za šport pri ministrstvu za šolstvo in šport "odvisna od pravne podlage za ukrepanje, ki je komisija praktično ni imela. Evropska komisija je 11. julija 2007 sprejela Belo knjigo o športu, ki prek 53 konkretnih akcij z imenom Pierre de Coubertin predvideva konkretne ukrepe na področju športa. Doslej je bilo aktiviranih že okrog 38 poglavij iz tega akcijskega načrta."
Pravna podlaga sprejeta šele lani
Sredstva iz svojega progama dela EU razpisuje zgolj projektno, v okviru sprejetih smernic in finančnega okvira 2007–2013, med katerimi pa rekreativnega športa in področja boja proti dopingu ni. Šport je v EU dobil pravno podlago šele v 165. členu Lizbonske pogodbe, ki je bil sprejet lani. Zdaj se pripravlja Program športa in samostojni proračun za njegovo izvajanje, kar je novost.
Za svetlejšo prihodnost športa
Da je šport "popolnoma novo področje pristojnosti za EU", pritrjujejo tudi na Evropski komisiji. Tiskovni predstavnik komisije za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Dennis Abbot nam je pojasnil, da so se na podlagi omenjenega 165. člena lani lotili konkretnih načrtov, kako zagotoviti finančno podporo športu. "Ideja je, da se pripravimo na prihodnost. Letos bomo nadaljevali pripravljalne ukrepe s skromnim proračunom treh milijonov evrov," pravi Abbot in dodaja, da se "v EU krepi podoba športa kot orodja za krepitev podobe EU v očeh prebivalcev". Ravno pred kratkim so se države članice na sestanku dogovarjale o prioritetah.
"Nedvomno premiki zadnjih let nakazujejo na izboljšanje stanja pri ukrepanju EU na področju športa. Dejstvo je, da bo šport imel svoj program in proračun, ki je za leto 2009 znašal 7,5 milijona evrov, kar ni veliko, je pa začetek, ki naj bi v končni fazi po nekih izračunih pripeljal do proračuna 80 milijonov evrov letno," pa dodajajo na direktoratu za šport.
Skoraj trikrat več sredstev za usposabljanje
Ministrstvo za šolstvo je za obdobje 2007–2013 uspelo dobiti nekaj sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Za usposabljanje delavcev v športu so denimo dobili skoraj trikrat več sredstev. Po sprejetju 165. člena tako tudi sami opazijo postopno sodelovanja z EU.
Dejstvo je, da ima EU na področju vključevanja v šport še veliko rezerv. Naslednje Abbotove besede dajejo spodbudno upanje, da bo EU že kmalu konkretneje stopila v akcijo: "Menim, da je šport zelo pomemben del mojega portfelja. Hočem, da se razišče, kako se lahko v celoti izkoristijo nove pristojnosti v zvezi s športom. Pomen športa na področju izobraževanja, usposabljanja, socialne vključenosti in zdravja je ogromen. Prav tako ima pomemben gospodarski vpliv. Tesno bom sodeloval s profesionalnimi in amaterskimi organizacijami, da zagotovijo spodbujanje poštene igre in boja proti dopingu, zaščito mladih športnikov in dela za boj proti rasizmu in nasilju. Prav tako sem zelo naklonjen spodbujanju množičnega športa in ljubiteljskega športa za vse."
