Korten. Obloga iz kortena je jugoslovanska posebnost. Zunanjost zaščitene stavbe narekuje Zavod za varstvo kulturne dediščine. Vodja območne enote Miloš Ekar je spomnil, da gre za stavbo ahitekta Edvarda Ravnikarja, na kateri je bil za oblogo prvič v nekdanji Jugoslaviji uporabljen korten, zaradi česar jo je komisija za arhitekturo 20. stoletja uvrstila na seznam spomeniško zaščitenih stavb kot kulturni spomenik.
“Namestitev stare fasade na Globus je popolni idiotizem,” je na spletni strani Mestne občine Kranj (MOK) zapisal obiskovalec vse bolj obiskanega portala KrPovej. V dneh, ko nekdanja veleblagovnica dobiva bodočo zunanjo podobo, je med mimoidočimi podobnih kritik na račun zunanjosti objekta še precej.
Kulturna dediščina
Avtor kritike na KrPovej se zaveda, da je objekt zaščiten, vendar po njegovem neupravičeno. Deli mnenje tistih, ki menijo, da bi morali njegovo zunanjost temeljito spremeniti. “Nova ideja je bila neprimerno boljša in bolj estetska, to bo pa spet ena velika groza,” je med drugim še zapisal.
Dovolili spremembe
“Osnovno merilo zaščite kulturnih spomenikov je ohranjanje njihove materialne substance v čim večji meri,” je poučen vodja območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Miloš Ekar, hkrati pa je opozoril, da je zavod v določene spremembe vseeno privolil. “Podoba stavbe se z ukinitvijo dovozne klančine na zadnjem delu stavbe in z uvedbo večjih steklenih površin ter z novim prizidkom za vhod v bodočo knjižnico gotovo spreminja, in to na bolje,” je menil.
Sporne plošče
Miloš Ekar, Zavod za varstvo kulturne dediščine SlovenijeOsnovno merilo zaščite kulturnih spomenikov je ohranjanje njihove materialne substance, in sicer v čim večji meri.
Sicer pa je Ekar opozoril na kulturnovarstvene pogoje za obnovo, v katerih piše, da je dotrajane plošče možno tudi zamenjati, ne zgolj obnoviti. “V tem primeru se je investitor odločil za cenejšo možnost, za uporabo obstoječih plošč, ki jih je le očistil, zato imajo zdaj svetlorjavo rjasto barvo,” je pojasnil. Pričakuje tudi, da se bo v enem letu pojavila temnorjava patina.
Ceneje in hitreje
Podobno pravi tudi podžupan MOK Igor Velov. “Pri dogovarjanju o podobi fasade smo privolili v obnovo plošč,” je potrdil. Pojasnil je, da je bila ta rešitev občutno cenejša in hitrejša. Prodajalec knjižnice naj bi občini zagotovil, da bodo obnovljene plošče na zraku čez določen čas dobile svoj običajni
videz.
