Azijske borze so začetek trgovanja zabeležile v rdečih številkah – hongkonški indeks Hang Seng je izgubil 7,2 odstotka, tokijski Nikkei je nižji za 3,7 odstotka, kar je najnižje v zadnjih treh letih. Prav tako se je trgovanje znižalo v Avstraliji in Južni Koreji. V Avstraliji se je borzni indeks S&P/ASX200 spustil za 3,5 odstotka, južnokorejski indeks Kospi pa za 3,6 odstotka.

Ljubljanska borzna indeksa strmo navzdol

Osrednji delniški indeks SBI 20 je današnje trgovanje znova začel negativno. Padel je za 1,08 odstotka na 6220 točk, indeks tako imenovanih blue chipov, SBI TOP, pa se je znižal za 1,32 odstotka na 1386 točk. Po treh urah trgovanja je bil prvi nižji za nekaj manj kot štiri odstotke, drugi pa za dobre štiri odstotke. V prvih treh dneh tega tedna je SBI 20 izgubil 7,7 odstotka, SBI TOP pa 8,14 odstotka, obe vrednosti indeksov pa sta blizu ravnem s konca leta 2006.

o nepričakovanem posegu ameriške centralne banke v korist zavarovalniškega koncerna AIG so se razmere na mednarodnih finančnih trgih za kratek čas nekoliko umirile, nato pa je večina osrednjih svetovnih borznih indeksov trgovanje kljub temu sklenila z negativnimi predznaki. Japonska centralna banka je danes znova posredovala na denarnem trgu. Kot so sporočili iz banke, so trgu namenili finančno injekcijo v skupni višini 23,9 milijarde dolarjev. Centralna banka je posredovala tudi prejšnje tri dni, da bi ublažila posledice ameriške finančne krize.

Investitorji niso pomirjeni, saj se sprašujejo, katero podjetje bo naslednja žrtev trinajstmesečne kreditne krize. Medtem pa se že pojavljajo novice o prevzemu druge največje ameriške investicijske banke Morgan Stanley in četrte največje banke Washington Mutual, ki naj bi že sprejela ukrepe za prodajo. Vse to bi na svetovni finančni trg prineslo veliko sprememb.

Nafta dol, zlato gor

Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v Singapurju odšteti 96,06 dolarja, v Londonu se je sod pocenil na 93,69 dolarja. Cena zlata se je na newyorški borzi danes zvišala za 90,40 dolarja oziroma za 11,6 odstotka na 870,90 dolarja za unčo.

"Kriza zaupanja je popolna"
"Banke so še vedno nenaklonjene posoji denarja med seboj, zdi se, da vsi sedijo na svojem kupčku denarja," je povedal borzni posrednik Markus Ammann na hongkonški banki Bayerische Hypo und Vereinsbank. "Nič ne bo več, kot je bilo. Svet, ki smo ga poznali, se končuje," je povedal neki drug borzni posrednik. Ameriški poslovnež in milijarder Donald Trump pa ocenjuje: "To obdobje je najhujše od leta 1929." Z njim se strinja Wall Street Journal: "Nahajamo se v največji finančni krizi od ameriške gospodarske depresije."

"Kriza zaupanja je popolna," je za ameriško tiskovno agencijo AP izjavil direktor hongkonške izpostave Fulbright Securities Francis Lun . "Finančna kriza v ZDA je prizadela prav vse, vsi iščejo kritje. Če bi propadla največja zavarovalniška družba, ne bi bil nihče varen," je dejal Lun.

Vse delnice na ljubljanski borzi beležijo padec. © BOBO

Vlagatelji so že začeli množično kupovati zlato, cena pa se je povzpela za 11,6 odstotka na 870,90 dolarja za unčo. Ameriški kapitalizem se je začel rušiti, čez noč so izginila največja imena Wall Streeta – Bear Stearns, Lehman Brothers, Merrill Lynch, obstali pa sta še Goldman Sachs in Morgan Stanley, a tudi ti dve sta v težavah.

Evro malce dol

Tečaj evra se je danes glede na dolar nekoliko znižal. V jutranjem trgovanju je bilo treba za en evro odšteti 1,4340 dolarja, medtem ko se je v sredo popoldne v New Yorku z njim trgovalo po 1,4376 dolarja.

Na evropskih borzah bolj optimistično
Trgovanje na evropskih borzah se je danes začelo nekoliko bolj optimistično. Ob začetku trgovanja so se tečaji na londonski, pariški, milanski in frankfurtski borzi v povprečju zvišali, medtem ko na dunajski tudi danes padajo. Na londonski borzi je indeks FTSE 100 okoli 11. ure po srednjeevroppskem času pri 4961,10 točke, kar je slab odstotek višje kot ob koncu trgovanja v sredo. K dvigu je prispevala novica, da bo britanska banka Lloyds TSB prevzela Halifax Bank of Scotland (HBOS) in zanjo ponudila 12,2 milijarde funtov (15,4 milijarde evrov).

Pariški indeks CAC 40 je bil 0,05 odstotka nad sredino vrednostjo in je znašal 4001,94 točke. Indeks MIBTel na borzi v Milanu se je gibal pri 20.090,00 točke, kar je 0,42 odstotka več, indeks DAX na frankfurtski borzi pa je dosegel 5868,84 točke oz. 0,13 odstotka več kot v sredo. Indeks ATX na dunajski borzi se je v dopoldanskem trgovanju v primerjavi s sredo znižal za 0,86 odstotka na 2913,88 točke.

Slovenske delnice za nekaj odstotkov cenejše
Na Ljubljanski borzi se tečaji delnic še nižajo. Padce beležijo vse pomembnejše delnice, od katerih so zaenkrat največ izgubile delnice Save (-6,48 odstotka na 312,93 evra), Pivovarne Laško (-6,17 odstotka na 60,55 evra), Intereurope (-5,99 odstotka na 17,75 evra) in Luke Koper (-5,46 odstotka na 39,99 evra). Delnice Krke so bile cenejše za 4,8 odstotka, Telekoma Slovenije za 3,55 odstotka, Gorenja za 3,32 odstotka, Mercatorja za 2,84 odstotka in Petrola za 1,97 odstotka.

Finančne injekcije centralnih bank za umiritev trga
Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je napovedala, da bo v sodelovanju z nekaterimi drugimi centralnimi bankami zagotovila 180 milijard dolarjev kratkoročnih likvidnostnih sredstev. S finančno injekcijo naj bi centralne banke prispevale k umiritvi finančnih trgov. Fed bo likvidnostna sredstva trgu zagotovil v okviru usklajene akcije z Evropsko centralno banko (ECB), švicarsko, angleško, japonsko in kanadsko centralno banko. Fed je z omenjeninimi centralnimi bankami sklenil t.i. swap posle, ki veljajo do 30. januarja 2009.