Bo Franci Matoz ukinil plačno reformo v javnem sektorju?

V nadaljevanju preberite:

• Za je glasovalo osem članov odbora, proti pa šest
• Poskrbljeno bo za nadgradnjo kariernega sistema za policiste.
• Napovedal je spremembe v plačnem sistemu javne uprave

Kandidatura odvetnika Janeza Janše Francija Matoza za ministra za notranje zadeve in javno upravo je presenetila velik del javnosti in dvignila oblak prahu v opoziciji.

Robert Golob je v svojem odzivu na facebooku izrazil prepričanje, da mandatarja 16. slovenske vlade skrbi afera z izraelskim obveščevalnim podjetjem Black Cube, in si bo prizadeval, da nikoli ne bo prišlo do sodnega procesa. "Zanima ga, kako priti do dokazov in jih najverjetneje uničiti. Zato na čelu policije potrebuje svojega odvetnika. Mislim, da so maske res padle," je med drugim izjavil v videoposnetku.

Operativno je sposoben in pozna resor

Janša je svojo izbiro seveda argumentiral drugače. "Matoz je odvetnik mnogih, pa tudi ne edini odvetnik, ki sem ga imel," je dejal v pogovoru za Novo24TV ter zanikal, da bi ga k odločitvi spodbudila zadeva Trenta, v kateri je bil pred kratkim pravnomočno oproščen. "To je čista neumnost, na to mesto je predlagan, ker je operativno sposoben in pozna resor. Rabimo izkušene ljudi."

Enakega mnenja je 62-letni Matoz. "Odločil sem se iz osebnih razlogov, ker menim, da sem v življenju dokazal, da sem upravičen do te kandidature, da lahko nekaj dobrega storim. Dosegel sem vse, kar sem si želel, in mislim, da je prav, da poskušam izboljšati stvari tudi na tem področju, ki ga dobro poznam," je pred nekaj dnevi komentiral za oddajo 24ur zvečer.

Franci Matoz je po končani kadetski šoli za miličnike v Tacnu postal pomočnik komadirja v Kozini, leta 1992 pa komandir postaje prometne policije v Kopru. Sodeloval je v osamosvojitveni vojni in se po končanem študiju prava leta 1996 preselil med odvetnike. Preboj v karieri je dosegel leta 2003 z uspešnim zastopanjem koprskega župana Borisa Popoviča, še bolj pa se je začel vzpenjati deset let kasneje, ko je postal glavni odvetnik stranke Slovenske demokratske stranke in Janše. Med njegovimi klienti so bili generalni direktor Onkološkega inštituta Janez Remškar, nekdanji mariborski župan Franc Kangler, Dars, Aerodrom Ljubljana, NKBM, Luka Koper, in nekateri estradniki, denimo Natalija Verboten, Marjan Smode ter Werner Brozović. Je samski in oče dveh hčera.

Nekatera delovna mesta se podvajajo, zato bodo ukinjena

"Odločitev za kandidaturo sem sprejel po tehtnem premisleku. Kot veste je, bila po zadnji spremembi zakona o vladi, da se v delovno področje notranjega ministrstva vključi tudi področje dosedanjega ministrstva za javno upravo, razen področja lokalne samouprave in delno digitalizacije ministrstva za digitalno preobrazbe. Posledica je širši obseg pristojnosti. V okviru združitve bom opravil temeljit pregled obstoječih organizacijskih enot. Če bo potrebno, bodo nekatera delovna mesta ukinjena zaradi podvajanja. Državna uprava mora biti bolj vitka in učinkovita," je Matou dejal uvodoma.

Kandidate za policiste kradejo varnostne službe

Poudaril je, da je varnost je ena pomembnih dobrin sodobne družbe, glede katere ima družba upravičeno visoka pričakovanja, kar je bilo vidno ob dogodkih v Novem mestu: "Znano je, da se policija sooča z zmanjšano razpoložljivostjo delovne sile, predvsem zaradi upokojevanja in zmanjšanega zanimanja za delo policista. Od leta 2022 do 2026 je v policijo prišlo 1400 novih zaposlenih, odšlo pa 2064. Zato je treba pospešiti v preteklosti že začete projekte sodobnega sistema izobraževanja, vzpostaviti štipendiranje in zagotovitev medgeneracijskega prenosa osvojenega znanja. Da se ne bo dogajalo, kot se zdaj, ko nam kandidate kradejo varnostne službe za zasebno varovanje."

Treba bo urediti ločen plačni sistem

V povezavi s tem je po njegovem mnenju potrebna nadgradnja kariernega sistema za policiste. Za to je potrebna zagotovitev pravnih podlag v pravni ureditvi javnouslužbenskega sistema: "Treba bo urediti ločen plačni sistem za policijo, vojsko, zdravstvo, izobraževanje in kultuto ter socialnovarstvene storitve, medtem ko lahko enoten plačni sisterm ostane samo na administrativni ravni javnega sektorja."

Dodal je, da je potrebno vzpostaviti družbeni status policistov, ki ga trenutno nimajo: "Če bom potrjen za ministra, bom takoj naročil, da se opravi pregled vseh birokratskih postopkov, ki jih morajo opravljati policisti, in so nepotrebni, vse v cilju razbremenitve, da lahko opravljajo svoje operativno delo. Treba jim je vrniti pooblastilo, da samostojno odkrivajo kazniva dejanja."

Na udaru tudi NPU

Matoz si bo prizadeval za redefiniranje obstoječe organiziranosti uprave kriminalistične policije, v kateri deluje tudi nacionalni preiskovalni urad (NPU): "NPU je ob kadrovskih kapacitetih je premalo izkoriščen, pa tudi njegov položaj v policiji ni upravičil svojega namena. NPU ima določeno avtonomijo pri preiskavi kaznivih dejanj, ne pa tudi absolutne. Pri izvajanju pristojnosti NPU je treba slediti verigi specializirane obravnave v relaciji tožilstva - sodišča."

Velik poudarek je dal nezakonitemu pridobivanju premoženja, ki je podlaga za širjenje korupcije in slabi zaupanje v pravno državo: "Zato bo posebna pozornost namenjena ničelni toleranci do korupcije in prioritetni obravnavi korupcijskih dejanj ter gospodarske in organizirane kriminalitete s poudarkom na operativnem sodelovanju z novim organom Skok, ki bo ustanovljen v kratkem."

Za hitrejše vračanje migrantov

Koalicijska pogodba pa določa tudi ponovno vzpostavitev avtocestne policije, ki bo omogočala večji in učinkovitejši nadzor na avtocestah in hitrih cestah ter prispevala k boljši pretočnosti prometa, pa tudi povečanju raziskanosti kaznivih dejanj, saj narašča tok ilegalnih migracij.

"Na področju migracij bo zaradi neaktivnosti v prejšnjem mandatu treba pristopiti k izvajanju pakta o migracijah in azilu. Rok za pričetek izvajanja je že 12. junij. Svet Evropske unije je namreč 14. maja 2024 sprejel 10 zakonodajnih aktov, ki skupaj predstavljajo pakt o migracijah in azilu. S tem se vzpostavlja sklop pravil, ki bodo prispevala k učinkovitem upravljanju migracij. Treba bo razmejiti med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Posebne pozornosti bodo deležni migranti iz varnih držav, pri katerih bo treba zagotoviti hitrejše postopke vračanja in zmanjšati zlorabo instituta mednarodne zaščite," je povedal Matoz.

Po njegovih besedah bo tudi treba preučiti aktualnost ocene za uvedbo ponovnega začasnega nadzora na mejah v skladu z zakonom o šengenskih mejah, glede na  to, da začasni nadzor negativno vpliva na pretočnost prehajanja notranje meje in na življenje prebivalstva ob meji: "Namen je, da se začne umikati kontrola na bivših mejnih prehodih in se jo usmerja na zeleno mejo."

O romski problematiki: Zakon je enak za vse

Na področju zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja si bo Matoz prizadeval za ureditev romske problematike z upoštevanjem enakih meril za vse ter za ustrezno spremembo zakonodaje, kolikor je pač mogoče v njegovem resorju: "Potrebno je krepiti prisotnost policistov na terenu in odpraviti anomalije v zakonu, ki ni prinesel pravih rezultatov." V sklopu po njegovem pomanjkljivega Šutarjevega zakona je omenil še dekriminalizacijo tatvine in poškodovanja stvari majhne vrednosti ter dodatno obremenitev policije z vodenjem prekrškovnih postopkov.

Policija pa za svoje delovanje potrebuje dovolj proračunskih sredstev: "V letu 2026 so bila pri rebalansu proračuna na postavki materialnih stroškov sredstva znižana za 60 milijonov evrov. S tem bo ogroženo opremljanje policistov, omejevati bodo morali operativno delovanje. Treba pa je uvajati moderne tehnologije."

Racionalizacija javne uprave

"Potrebna je racionalizacija v organizaciji in delovanju celotne javne uprave. Predvsem je pomembno čim hitreje izvesti decentralizacijo in državne institucije premestiti po celotni državi, pri tem pa upoštevati lastno državno premoženje, ki se v te namene ni dobro izkoriščalo, in stroške najemnin za prostore, kjer imajo sedeže državni organi. Država za najemnine plačuje 18 milijonov evrov. Treba je slediti načelu racionalizacije državnih stroškov. Predvidevam ukinitev uradniškega sveta in začeti postopke za ustanovitev pokrajin," je svoje načrte predstavil Matoz.

Digitalizacija je po njegovem vzvod za dosego racionalnosti: "Sodobne digitalne rešitve in premišljena, etično utemeljena uporaba umetne inteligence omogoča razbremenitev upravnih postopkov, skrajšanje rokov ter prerazporeditev človeških virov tam, kjer je osebni stik nujen in nenadomestljiv."

Nič več šest let za izdajo gradbenega dovoljenja

"V gospodarstvu in med občani je največ nezadovoljstva zaradi predolgih, nepredvidljivih in pogosto nerazumljivih upravnih postopkov. Administrativne ovire zavirajo naložbe in slabijo zaupanje v pravno državo. Treba je vzpostaviti upravo, ki odloča hitro in razumljivo ob spoštovanju načela zakonitosti. Izvesti je treba celovit pregled zakonskih in podzakonskih predpisov, odpraviti neskladja med njimi, podvajanja in nepotrebne omejitve ter prepovedi. Pri tem si je mogoče pomagati z umetno inteligenco," je nadaljeval.

"Ne bomo se sprijaznili, da postopki umeščanja v prostor in izdaja gradbenih dovoljenj lahko traja tudi šest let, kar hromi razvoj. Uvesti moramo zavezujoče roke, njihova prekoračitev pa mora sprožiti pravne posledice. Kjer je mogoče, je treba vpeljati pozitivno persunkcijo, kar pomeni, da se molk organa smatra kot odločitev v korist stranke. Pri tem pa je nujno paziti, da pri tem ne gre za postopke, ki bi bili v nasprotju s pravom EU in varstvom tretjih oseb oziroma javnega interesa."

Enotni spletni portal e-Slovenija

Uvedli naj bi tudi inštitut odgovorne kontaktne osebe v vsakem upravnem postopku, stranke pa naj imajo možnost oceniti posamezne storitve: "Vzpostavili bi hiter, praviloma 48-urni in vsebinsko konkreten odziv uradnika na vsako vlogo, vprašanje ali pobudo državljanov in pravnih oseb."

Vzpostaviti je treba enotno digitalno okno ter enotni spletni portal e-Slovenija po načelu "vse na enem mestu": "Aplikacija naj deluje tudi kot e-denarnica za ključne dokumente, denimo osebno izkaznico ali vozniško dovoljenje."

Prav tako je treba končati reformo plačnega sistema v javnem sektorju s krepitvijo stimulativnega dela, vezanega na uspešnost, in stebrni sistem javne uprave vzpostaviti kot podlago za pregledno in vzdržno ureditev službenih razmerij: "Uradniki na občutljivih položajih bi rotirali zaradi zmanjševanja korupcijskih tveganj."

Žal mu je, ker bo izgubil odličnega odvetnika

Predsednik odbora za notranje zadeve in javno upravo Žan Mahnič (SDS) je takoj napovedal, da bo Matoza z veseljem podprl pri kandidaturi: "Žal pa mi je, ker bom izgubil odličnega odvetnika. Zmagala sva v dveh pravnih bitkah proti zdaj uradno še koaliciji, kmalu pa opoziciji."

Nato ga je zasul s kopico vprašanj, najprej glede ukrepanja v aferi Black Cube. "Razmerja med ministrom in generalnim direktorjem policije so jasno zakonsko definirana, prav tako razmerja med ministrom in policijo, kar bom dosledno spoštoval in se v postopke ne bom vmešaval. Zahteval pa bom, da se primeri, kot so bili na posnetkih, hitro in učinkovito raziščejo," mu je odvrnil Matoz, glede sklada za nevladne organizacije pa pojasnil: "Davkoplačevalci jim lahko prostovoljno namenijo 1 odstotek dohodnine, zato sklad ni več potreben."

Pojasnil je tudi, da si morebitnih protestov ne želi, "vendar so dovoljeno sredstvo za izražanje stališč državljanov, če pri tem ne posegajo v pravice drugih. Če bi do tega prišlo, pa bo policija presodila, katera prisilna sredstva bo uporabila. Nisem pa pristaš tega".

Zavedam se, da bodo pogajanja težka

Janja Sluga (Svoboda) se je osredotočila na njegovo (odvetniško) povezavo z Janšo in še nekaterimi vidnimi člani SDS, ter na pomebne funkcije, na katere je bil imenovan v preteklosti, in "je KPK ugotovila določene kršitve", na depolitizacijo policije ter na rušitev enotnega plačnega sistema.

"Nisem edini odvetnik, ki je zastopal SDS, in tudi ne edini odvetnik, ki je bil imenovan na kakšno funkcijo, pa je prej opravljal storitev za  stranko ali funkcionarje. Mirko Bandelj je bil recimo notranji minister, pa je v času vaše koalicije postal predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Čemu dvojna merila? Ne vidim konflikta interesov. Svoj status odvetnika bom zamrznil, če bom izvoljen, bom pa ostal lastnik svoje odvetniške družbe, kot je tudi predsednica države," ji je odvrnil Matoz. "Glede plačnega sistema pa: nekatere skupine v enotnem sistemu niso pravilno vrednotene in jih je zaradi specifike poklica treba izvzeti."

Luko Mesca (Levica Vesna) je zanimala predvsem plačna reforma: "Naša vlada se je morala pogajati z vsemi 42 sindikati v javnem sektorju. Ko rečemo, da mora biti policist uvrščen v tak in tak plačni razred, se bo to vprašal gasilec, vojak. Ko boste to naredili pri zdravnikih, se bodo vprašali še učitelji in uradniki, kje so oni. Zanima me, kako se boste začeli pogajati s sindikati? In kaj bo z obstoječo reformo v plačnem sistemu, boste dovolili, da poteka do konca, do 1. januarja 2028?"

Matoz se je strinjal, da je bil poslan signal glede reforme plačnega sistema: "Na tem bom delal, kot sem se zavezal. Kaj bo z vašo plačno reformo, pa bom ocenjeval, ko bom postal minister in imel strokovne podlage, kako ravnati naprej. Zavedam pa se, da bodo pogajanja težka."

Franci Matoz je uspešno prestal zaslišanje. Osem članov odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo je ocenilo, je bila njegova predstavitev ustrezna, proti je bilo šest članov.

Več sledi.