Slovenija
1647 ogledov

"Gajin svet je blažja oblika tega, kar se dogaja v Sloveniji"

Peter Bratuša Anže Petkovšek
Režiserju filma Gajin svet so šli lase pokonci ko je poslušal zgodbe Slovenske policije.

V Sloveniji je po podatkih najnovejše raziskave vsaj eno obliko spletnega nadlegovanja že doživelo 56 odstotkov učenk in 50 odstotkov učencev od 7. do 9. razreda osnovnih šol ter kar 65 odstotkov dijakinj in 55 odstotkov dijakov. To je ugotovila najnovejša raziskava Centra za družboslovno infomratiko FDV, ki so jo od marca do maja opravili na več kot 80 osnovnih šolah po vsej Sloveniji. "Namen raziskave, v kateri smo skupno zajeli nekaj več kot 5000 mladih, je bil, ugotoviti stanje, saj nismo imeli nobenega konkretnega pojava, koliko je pojav spletnega nasilja sploh razširjen," je pojasnila Barbara Bračko, raziskovalka s Centra.

Dekleta je bolj strah kot fante

Ugotovili so, da spletno nadlegovanje izvajajo tako dekleta kot fantje, ga pa v večji meri fantje, najpogosteje preko orodij za spletno komuniciranje, kot so messenger, družbena omrežija in SMS sporočila. "Oblike nadlegovanja se razlikujejo med dekleti in fanti, dekleta pogosteje kot fantje prejemajo sporočila z neprimerno vsebino, v njih širijo neresnične govorice, prejemajo žaljive komentarje na svoj videz in sporočila, zaradi katerih jih je strah," je povedala Bračkova ter dodala, da dekleta tudi drugače dojemajo oz. sprejemajo spletno nadlegovanje. 

"Medtem ko se fantom zdi smešno, zabavno, nič takega, so dekleta v zelo veliki meri izpostavljala, da doživljajo stres, da so depresivne, da jih je strah ter da si ne upajo v šolo.
Barbara Bračko, Center za družboslovno informatiko FDV

Raziskava je tudi pokazala, da učenci in dijaki običajno čakajo, da se nadlegovanje neha samo od sebe. "Velikokrat ne vedo, kaj storiti in kam se obrniti, na vprašanje, ali so že pomislili, da bi se obrnili na policijo, pa je okoli 20 odstotkov dejalo, da ja, a tega niso storili," ugotovitve raziskave še navaja Bračkova. "Ne želijo se osramotiti, strah jih je, da bodo morali povedati staršem, ne želijo škoditi prijateljem in ne vedo, na kakšen način to storiti."  

Brez prijave se nasilje ne neha

Pri Policiji žrtve spodbujajo k prijavi. "Nasilje je zloraba moči, nasilneža lahko ustavimo samo, če ga prijavimo, če o njem spregovorimo, ne nujno v prvi vrsti policiji, lahko najprej zaupamo prijateljem, skrbnikom, učiteljem ali komu tretjemu," je poudarila Tatjana Bobnar, namestnica generalnega direktorja Policije. "Pomembno je, da taka oseba prepozna nasilje, žrtve ne obsoja ter skupaj z njo poišče pomoč."

Srednja šola | Avtor: Profimedia Profimedia

Policija preuči vsak posamezni primer, v katerem ugotavlja elemente kaznivega dejanja. "Policija ima dve pomembni nalogi, da zbere obvestila in dokaze, na podlagi katerih ugotovi, kdo je storilec in ukrepa zoper njega, po drugi strani pa zaščititi žrtev, preprečiti njeno nadaljnje ogroženje in jo informirati," je poudarila Bobnarjeva ter dodala, da pri tem pogosto sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi. "Žrtev policija tudi seznani, kakšne so pristojnosti policije oz. kaj lahko od nje pričakuje ter kam se lahko obrne po pomoč." 

"Nikoli zares ne vemo, kdo je na drugi strani. Pomembnost te kampanje je tudi razbijanje stereotipov - ni nujno, da so na drugi strani samo stari hudobni moški. Storilec je lahko kdorkoli, s preiskavo ga je možno odkriti."
Tatjana Bobnar, Policija

Poseg v zasebnost in integriteto

Spletno nasilje je v kazenskem zakoniku uvrščeno v različna kazniva dejanja. "Govorimo lahko o neupravičenem slikovnem snemanju, neupravičenem prisluškovanju in zvočnem snemanju, o zlorabi osebnih podatkov, o kibernetskem posilstvu ter o tem, da nekdo objavi seksualne vsebine druge osebe brez njene privolitve in s tem zelo poseže v njeno zasebnost," je razložila Bobnarjeva. "Pri tovrstnih kaznivih dejanjih je problem ravno v tem, da gre za poseg v zasebnost in integriteto posameznika, zato se žrtev počuti zelo ranljiva in nezaščitena." Zelo huda kazniva dejanja vključujejo še pridobivanje oseb, mlajših od 15 let za spolne namene, prikazovanje, izdelavo in posest pornografskega gradiva ter izsiljevanje in zalezovanje preko spleta. 

Med žrtvami so večinoma mladoletne osebe, zato Policija poziva starše, da so zgled svojim otrokom glede racionalne rabe interneta in varovanja osebnih podatkov. "Internet je zelo veliko okno v svet, po drugi strani ne pozna meja, zato je pomembno mednarodno sodelovanje s tujimi varnostnimi organi," je poudarila Bobnarjeva. "Na internetu prežijo nevarnosti za otroke, kot je spletni grooming (navezovanje stikov za spolne namene). Storilci imajo zelo pretkan način delovanja, da pridobijo otrokovo zaupanje, od tega, da se predstavijo otroku z lažnim profilom, da pridobijo njegove osebne podatke, preverijo tveganje, ali deli otrok komunikacijo tudi z drugimi, dokler ne vzpostavijo fizičnega kontakta, ker je končni cilj njihovega delovanja spolna zloraba."

Film Gajin svet

O problematiki spletnega nasilja in nadlegovanja govori tudi nov slovenski film Gajin svet, ki prihaja na spored kinematografov 27. septembra.

"Starši, posebno naše generacije, ki smo odraščali v dobi pred internetom, ne poznamo in se ne zavedamo dimenzij, v katerih spletno nasilje obstaja. Svoje otroke opozarjamo na nevarnosti, ki jih vsakodnevno opazimo, da jih npr. ne povozi avto, za stvari, ki se dogajajo na internetu, ki so lahko še bolj nevarne, pa niti ne vemo."
Peter Bratuša, režiser filma Gajin

"Spletne zlorabe, kraje spletnih identitet, spletno nadlegovanje ... vsega tega ni bilo v moji mladosti, zato se nas veliko staršev premalo zaveda nevarnosti, ki so jim otroci izpostavljeni v virtualnem svetu. Na žalost postaja to ena izmed bolj pomembnih tem, zato podpiram pogovor o tem in upam, da bosta tako film Gajin svet kot cela kampanja spodbudili mladino in odrasle, da začnejo skupaj iskati rešitve."
Sebastian Cavazza, osrednji moški lik v filmu

Kampanja Odklikni
V ljubljanskem Koloseju je danes potekal prvi iz niza izobraževalnih dogodkov za osnovnošolke in osnovnošolce, ki se bodo po vsej Sloveniji v prihodnjih mesecih še odvijali v okviru projekta Odklikni. Dogodka se je udeležilo več kot 1.500 učenk in učencev ljubljanskih osnovnih šol. Poleg ogleda prve projekcije filma Gajin svet so spoznavali, kako prepoznati spletno nasilje, se zaščititi pred njim in kako ravnati v primeru, če postanejo žrtve spletnega nasilja.
Ozaveščanje o spletnem nasilju in nadlegovanju žensk in deklet bo potekalo tudi s TV oglasi in promocijskimi spoti, s katerimi bodo pozvali mlade, da kritično premislijo o vsebinah in osebah, ki jih srečujejo na spletu. V oglasih, v katerih so osrednji liki iz filma Gajin svet, bodo še posebej nagovarjali vprašanje lažnih identitet, spletnega zalezovanja, spletne spolne zlorabe in spletnega spolnega nadlegovanja ter trpinčenja. 

"Kot starša me je vedno skrbelo, kaj se dogaja na tem področju," je o tem, zakaj sta skupaj s Špelo Oblak Levičnik, ki je napisala scenarij, v družinsko zgodbo vpletli problematiko spletnega nadlegovanja povedal režiser Peter Bratuša. "Pri tem so nam pomagali iz Policije. Gospod Toni Klančnik nama je pripovedoval razne zgodbe, ob katerih so mi šli lasje pokonci. To, kar se v filmu dogaja, je lažja oblika tega, kar sva slišala. Zares je to zelo možno tudi pri nas - to je pomembno spročilo, ki sva ga dobila skozi raziskavo tega področja."

Anton Klančnik Zlorabe Slovenija "Žal se vse to dogaja tudi v Sloveniji"

dezurni@zurnal24.si

 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.