V nadaljevanju preberite:
- Koalicija zatrjuje, da so usklajeni in da večjih razhajanj med njimi ni.
- Jelka Godec (SDS) meni, da so stvari na pravem mestu, opozicija pa je še vedno v šoku.
- Janez Žakelj (NSi) opaža, da se opozicija še vedno ni sprijaznila s porazom.
- Elena Zavadlav Ušaj (Demokrati) jeseni pričakuje običajen urnik rednih mesečnih sej.
Po volitvah, ki so na novo premešale karte na političnem parketu, je v DZ steklo delo novih poslanskih skupin. Te so že postregle s političnimi preigravanji, še več jih je ob novih korakih k izpolnjevanju zavez desne koalicije pričakovati jeseni. Še prej pa poslanci odhajajo na oddih, v prihodnjem tednu se začenjajo parlamentarne počitnice.
Vodja poslancev SDS Jelka Godec ne pričakuje težav pri delu koalicije. Več jih bo pri opozicijskem zaviranju vladnih zakonov, meni. Ne skriva, da bo opozicija doživljala parlamentarno prakso, ki jo je vzpostavila sama v minulem mandatu. Zagotavlja pa, da njihov cilj ni zaviranje opozicije, pač pa sprejemanje dobrih odločitev.
Med prioritetami za jesen je izpostavila že predstavljen zakon o demografskem skladu, spomnila pa je tudi na zavezo o preprečevanju korupcije oz. "famozni zakon o Skoku". "To čakamo in želimo to tudi čim prej sprejeti," je poudarila Godec.
Po prvih tednih ocenjuje, da stvari tečejo razumno, "marsikaj se da dogovoriti, tudi kakšen kompromis se da skleniti". Ob poznavanju programu preostalih koalicijskih partneric tako večjih razhajanj ne vidi. Kakšna "eskalacija" bi se lahko zgodila pri katerem od imenovanj, pri zakonskih predlogih pa Godec upa, da do tega ne bo prišlo. "Če so vsi podpisali koalicijsko pogodbo, se tega držimo," je poudarila. Pri nekaterih predlogih pričakujejo "kakšne glasove iz opozicije", pravi. "Če se bodo seveda držali tistega, kar so govorili," je izpostavila. Težje pa se za zdaj po njeni oceni izkazuje doseganje ustavne večine.
Meni, da se opozicija še vedno ne "izvleče iz šoka", ki ga je dodatno podkrepila presenetljiva izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika DZ. "A mislim, da so stvari na pravem mestu. Zaenkrat," je dejala.
- Preberite tudi: Kokot: "Želim si, da tako imenovano levico pri nas sreča pamet"
Žakelj: Opozicija z vsemi močmi išče šibki člen
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj ocenjuje, da je poslanska skupina treh strank, ki so za tokratni nastop na volitvah združile moči, pestra, s sestavo so zadovoljni, četudi so jo z oblikovanjem vlade zapustili nekateri "močni kadri". A so po drugi strani v poslanske klopi dobili tudi nove člane, močne na različnih področjih, prav tako imajo v svojih vrstah prekaljene župane in poslance. "Lahko pariramo tako v medijih kot v parlamentu," je v pogovoru za STA pred parlamentarnimi počitnicami zatrdil Žakelj.
Priznava sicer, da je sodelovanje med več stranmi "vedno izziv", a ocenjuje, da je trojček strank ta izziv obvladal in koordinacija poteka. Na ravni vladne koalicije večjih težav ne pričakuje.
Po drugi strani pa trdi, da so soočeni z napadi: "Opozicija z vsemi močmi, tako z represivnimi kot s sodnimi organi in z mediji išče šibki člen". A kot je zatrdil, tega v vrstah njihove poslanske skupine ni. "Lahko rečem, da je poslanska skupina trdna in tudi kakovostna," pravi.
V trojčku si želijo čimprejšnje odločitve ustavnega sodišča o interventnem zakonu, med prioritetnimi področji pa je naštel zlasti tista, povezana z ministrstvi, ki jih vodijo ministri iz njihove kvote. Velik izziv bo tako po Žakljevi oceni področje dolgotrajne oskrbe in plačevanje domske oskrbe, razdeljevanje sredstev v kmetijstvu, pretočnost prometa in boljša regulacija gradbišč ter pospešitev sprejemanja dokumentacije za drugi blok jedrske elektrarne.
Pomembno bo tudi področje varnosti, je dejal Žakelj in spomnil na zaveze o dvigu obrambnih izdatkov, dane Natu. Visoko postavljajo tudi decentralizacijo, a to po Žakljevih zagotovilih nikakor ne pomeni le selitev ministrstev, saj rešitev ni, da se "bomo namesto iz Maribora v Ljubljano vozili iz Ljubljane v Maribor".
Kritičen je do referendumskih pobud, ki so zaznamovale začetek mandata. Priznava, da je referendum najvišja oblika odločanja, a gre po njegovem mnenju v zakonskih primerih, ki so v tem mandatu na tnalu, za politizacijo. "Opažam, da se opozicija še ni sprijaznila s porazom, ker ni uspela pridobiti glasov za sestavo vlade," še dodaja Žakelj.
- Preberite tudi: Vrečko: Mandat vsekakor ne bo dolgočasen
Zavadlav Ušaj za STA: Za vsako ceno ne bomo podpirali slabih zakonov
Vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj ocenjuje, da sodelovanje med koalicijskimi strankami ne bo težko. Napoveduje pa, da njihovi poslanci vseh zakonov ne bodo podpirali za vsako ceno, pač pa si lahko njihovo podporo obetajo tisti, ki bodo prinašali dobrobit tako za gospodarstvo kot za posameznike.
Zavadlav Ušaj je prepričana, da bodo Demokrati tudi jeziček na tehtnici pri sprejemanju zakonov. Koalicija se mora za doseganje absolutne večine v DZ res zanašati na glasove nekoalicijske Resnice, a če "mi ne damo zelene luči, zakon ne gre niti iz koalicije", je dejala. "Ko smo usklajeni v poslanski skupini, še posebej na področjih, ki jih pokrivajo naši ministri, takrat damo zeleno luč," je pojasnila.
Prioriteta dela Demokratov bodo sicer zlasti področja z resorjev ministrov njihove stranke. Med projekti "z največjo težo" je pri tem izpostavila obljubljeno vzpostavitev posebnega organa za pregon korupcije Skok, dostopnost družinskih zdravnikov in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu.
Najtežji del pa se po njeni oceni obeta pri opozicijskem zaustavljanju posameznih zakonov. "Marsikateri ključen zakon bo po vsej verjetnosti pristal na ustavnem sodišču ali pa na referendumu. To nas zelo moti, ker je v nasprotju s tem, kar je prejšnja koalicija očitala opoziciji - da se ruši, kar je dobro. Zdaj pa oni delajo še slabše. Ne da rušijo, kar je dobro, želijo prikazati, da je slabo," Zavadlav Ušaj vidi prve poteze opozicijskih strank.
Kritike opozicije o sklicevanju le izrednih sej, saj bo prvo redno plenarno zasedanje šele septembra, pa zavrača s pojasnilom, da "iz predalov vlečejo" zadeve, ki morajo nujno v izvedbo, zlasti zaradi nekaterih evropskih direktiv. "Sicer bo Slovenija plačevala kazni in tega si ne moremo dovoliti. Že tako imamo prazen proračun, dobili smo katastrofalno proračunsko stanje na vseh področjih in zato se sklicujejo izredne seje, želi se rešiti tisto, kar je najnujnejše," je dejala.
Z jesenjo pa pričakuje običajen urnik mesečnih rednih sej, na katere se bo uvrščala večina točk oz. zakonov. V tem tudi vidi največjo razliko s preteklim mandatom, za katerega je ocenila, da se je izredne seje sklicevalo za zakonske predloge, obravnava katerih bi lahko stekla po rednem postopku.
