Leto dni kasneje ...
V dopoldanskih urah so predstavniki regijske organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Velenje in Konference SKEI poslovnega sistema Gorenje na novinarski konferenci predstavili poglede na dogajanje v Gorenju leto dni po uporu zaposlenih; stališča do aktualnih dogajanj na področju sprememb delovnopravne in socialne zakonodaje in do ukrepov vlade.
"Lopovi, lopovi, lopovi," je bilo slišati iz grl okoli 800 delavcev, ki so se zbrali pred glavnim vhodom v tovarno.
Izjemen pomen upora delavcev Gorenja
Predsednica SKEI Lidija Jerkič je med drugim dejala, da vlada zakone kroji nekako po svoje. Spomnila se je na upor delavcev pred enim letom. Če tega ne bi bilo, verjetno tudi ne bi prišlo do splošnega dviga minimalne plače na 600 evrov, je izpostavila. S tem so delavci dokazali, da je bil dvig plač popolnoma izvedljiv. V SKEI so ob tem poudarili, da so v Gorenju kot prvi občutili razsežnosti krize, a kot kaže, bodo tudi prvi prišli iz nje.
Odpuščanj ni več pričakovati
Pozitivno dejstvo je, da so se odpuščanja po dostopnih podatkih na Koroškem in Štajerskem umirila. Samo v Gorenju so leta 2008 z mehkimi metodami število zaposlenih zmanjšali za 575, lani za 415, letos pa pričakujejo ustavitev pri številki 350. Vseh zaposlenih v skupini Gorenje v Sloveniji je 7500, od tega malo manj kot 4700 v Velenju.
Predsednik SKEI konference v Poslovnem sistemu Gorenje Žan Zeba pa je izpostavil pomembnost dokapitalizacije Gorenja; za delavce je izjemno važno, da država ne spusti iz rok tega deleža, pravi.
(Že) lani je bila jesen v Velenju vroča
Spomnimo. 15. septembra lani so delavci dveh obratov v podjetju Gorenje ustavili stroje zaradi napake pri izplačilu avgustovskih plač. "Pri obračunu plače za 97 zaposlenih je prišlo do napake, saj jim ni bil obračunan dodatek za stalnost, vendar je bila napaka popravljena že v dopoldanskem času," so takrat pojasnili v Gorenju.
A delavci so pred podjetjem stali tudi zvečer in naslednji dan, ker zapleta vodilnim v družbi ni uspelo rešiti. Poleg tega so delavci izrazili jasno zahtevo po izplačilu nadur (nekateri so imeli tudi 180 nadur), poračunu plač za 2008 in delitvi dobička med delavce.
16. septembra sta sindikat Gorenja in uprava le dosegla dogovor, ki je predvideval izplačilo 150 evrov neto draginjskega dodatka in prehod na 40-urni delavnik. "Žal nam je, da se je to zgodilo ravno zdaj, ko že beležimo rast in postopoma saniramo razmere. Morda bi bili z zvišanjem plač deležni aplavza, po drugi strani pa bi nas delničarji vprašali, ali smo pri zdravi pameti," je takrat dejal predsednik uprave Franjo Bobinac. Poslovna škoda zaradi dvodnevne ustavitve proizvodnje je znašala štiri milijone evrov.
"Vaš očitek, da smo nekateri Gorenjevi delavci zakreditirani in imamo zato tako nizke plače, ne zdrži. Pred enim mesecem sem po 23 letih dela v Gorenju doživela veliko ponižanje. Prišla sem v banko in prosila za kredit, da bi svojim otrokom omogočila počitnice. Njihov odgovor je bil, da nisem kreditno sposobna. In gospa me je celo vprašala, ali imam to štipendijo ali osebni dohodek," je takrat dejala delavka Jasmina.
1. oktobra je uprava le pristala na to, da zviša minimalno plačo za polni delovni čas na 540 evrov neto, poleg tega pa delavcem od septembra do decembra izplača draginjski dodatek v višini med 50 in 90 evrov bruto.
Razočarani delavci
V tistem času so na dan prihajale že nove zgodbe. Eden izmed delavcev, ki je želel ostati neimenovan, nam je predstavil svojo zgodbo: "Osemindvajset let sem zaposlen v Gorenju, julija pa sem odšel na čakanje na domu. A so me kmalu poklicali na tako imenovano izobraževanje, ki ni nič drugega kot garaško delo za mizerno plačo, za kar pa Gorenje dobi razne subvencije. Me pa jezi, ko spremljam medije in poslušam gospoda Bobinca, ki pravi, da je bila stavka neutemeljena, začela pa se je, ko so delavci opazili, da na plačilnih listah nimajo obračunanega dodatka na stalnost."
