Slovenija
546 ogledov

Mnogi imajo drago opremo, toda...

Reševanje v gorah, policijski helikopter PU Kranj Reševanje v gorah, policijski helikopter
Število pohodnikov se z leti veča, s tem pa tudi število nesreč, ki so ta mesec že zahtevala 9 življenj. Helikoptersko in klasično reševanje v gorah je v Sloveniji na visokem profesionalnem nivoju, ki je edinstven v Evropi.

Trenutne razmere so izjemno zahtevne - tako za gornike kot tudi reševalce

''V aktualnem vremenu so razmere v gorah izjemno zahtevne,'' je danes na novinarski konferenci pojasnil Toni Smolej, predsednik komisije za letalsko reševanje pri Gorsko reševalni zvezi Slovenije (GRZS). Ob tem je dejal, da je obiskovalcev gora veliko število, pri nekaterih pa opažajo manko v sicer zahtevnem tehničnem znanju, ali v telesni in duševni pripravljenosti.

''Ena od pomanjkljivosti, ki jo opažamo, je ogromno število obiskovalcev na osnovi videnih fotografij,'' je pripomnil Smolej. Usposobljenost pohodnikov za vzpon je velikokrat precenjena, saj se po njegovih besedah marsikdo ne pripravi in informira o sestopu, pohodniki v nižjih predelih pa večkrat kljub opremi te ne uporabijo pravočasno. V GRZS sicer opažajo rast števila obiskovalcev gora in ostalih pohodnikov.

Težje razmere zahtevajo veliko znanja in pripravljenost na visokem nivoju. Ob tem je Smolej dejal, da nekateri pohodniki kljub dobri tehnični opremi te ne uporabljajo na pravilen način, kar ima lahko hujše ali celo tragične posledice. Pri vsaki turi je potrebna še posebna pazljivost na vseh poledenelih območjih, še zlasti severnih strani sten. ''Vsak zdrs na teh območjih je poguben, če se ne zaustavimo takoj,'' opozarja.

Slovenija je lahko zgled v kakovosti sodelovanja profesionalnih ekip in prostovoljcev

Helikoptersko reševanje GRZS poteka v sodelovanju s Slovensko vojsko (SV). Smolej označuje sodelovanje kot visoko kvalitetno, saj so plovila, pomoč in znanje na visokem profesionalnem nivoju, ki je lahko zgled tudi ostalim evropskim državam. ''Smo edini v Evropi s sodelovanjem amaterjev reševalcev in profesionalnih ekip. Smo tudi edini v Evropi, pri katerih je to sodelovanje na zelo visokem profesionalnem nivoju,'' je dejal.

To omogoča kvalitetno oskrbo ponesrečencev, tudi z medicinskim znanjem v bolnišnicah. ''Tega v tujini sigurno ni oziroma so drugi ekonomski pogoji,'' je dodal.

V Sloveniji trenutno deluje 61 reševalcev letalcev, od tega je 18 zdravnikov usposobljenih za delo s helikopterjem, ki je zahtevnejše od klasičnega reševanja. ''Gre za stresne situacije. Na dan pride do 8 dogodkov, tudi teh, ko ni več pomoči. Gre za veliko obremenitev,'' je pripomnil Smolej in dodal, da so reševanja zelo zahtevna in nevarna, saj se pripadniki ekipe ob zahtevnih pogojih bojijo tudi za lastno varnost.

Zimsko in letno usposabljanje reševalcev letalcev s posadkami poteka 60 ur na leto. Že v okviru sistema zaščite in reševanja so vzpostavljeni moduli, kar je prav tako unikum v Evropi.

Lani je steklo preko 630 reševalnih intervencij, pri polovici od njih je bil uporabljen helikopter. Zaskrbljujoč pa je trend večanja števila nesreč in intervencij. V 10 letih se je namreč na letni ravni povečalo število reševanj za 10 odstotkov. Leta 2012 je bilo izvedenih 93 reševanj, leta 2019 kar 219. V letu 2020 je bilo 160 intervencij, lani pa 213.

Letošnji januar po črni statistiki že izstopa od prejšnjih let, tako po številu intervencij kot številu umrlih, saj je samo v letošnjem letu življenje izgubilo 9 oseb.

Pri posamezni intervenciji je aktiviranih 15 oseb

V iskalno-reševalnih akcijah se z obremenjenostjo soočajo tudi klasične ekipe gorskih reševalcev. Za en dogodek se aktivira 15 ljudi, ne zgolj v zraku, temveč tudi na tleh. ''Gre za zalogaj, ki ga v Sloveniji zaenkrat še pokrivamo na tem nivoju, kljub temu da gre za volonterstvo. Stremimo za tem, da gremo čim bližje ponesrečencu s kvalitetnim prevozom in oskrbo,'' je dejal Smolej. Ob tem je izpostavil pomen prostovoljstva, ki je lahko zgled ostalim ureditvam.

V lanskem letu je potekalo dežurstvo 130 dni. Letos bo od 1. februarja do 6. marca dežuren reševalec letalec na Brniku, kar bo med drugim pripomoglo k skrajšanje odzivnega časa. V juniju bo dežurstvo potekalo že vsak dan.

Sodeluje tudi Slovenska vojska

Pri reševanjih sodelujejo zrakoplovi SV in Policije. ''SV zagotavlja vse dni v letu helikoptersko posadko za helikoptersko nujno pomoč na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru in Jožeta Pučnika v Ljubljani, v času poletnih in zimskih pa dodatni helikopter za gorsko reševanje na Brniku,'' je pojasnil namestnik poveljnika 15. polka vojaškega letalstva SV ppk Robert Šternjak.

Vsi helikopterji so 15-minutni pripravljenosti, v povprečju pa od klica do aktivacije posadke oziroma vzleta traja 7 minut.

Ekipo za reševanje helikoptersko sestavljajo pilot, kopilot, tehnik letalec, zdravnik letalec, gorski reševalec in policist. Oprema v helikopterju za reševanje v gorah vsebuje elektromotorno vitlo, nosila, medicinsko opremo in sanitetni material. Helikopter HNMP vsebuje še posebni medicinski modul za spremljanje življenjskih funkcij.

Kot je dejal Šternjak, je kadrovska slika zaenkrat zadovoljiva, kljub temu da ni profesionalne ekipe, ki bi delala vsak dan. Stanje opreme ocenjuje kot zadovoljivo. Slovenija ima sicer 1 plovilo samo za reševanje v gorah. Prevoznik se v primeru nuje vedno dobi, je še poudaril. V naslednjih letih je predvidena posodobitev komunikacijske in navigacijske opreme helikopterjev, ki trenutno še dosega standarde evropskega letalstva.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.