Slovenija
239 ogledov

Gospodarstveniki opozarjajo državo

krožno gospodarstvo v Ljubljanskih mlekarnah Anže Petkovšek Prikaz krožnega gospodarstva na način z recikliranjem embalaže v Ljubljanskih mlekarnah.
''Brez kakovostnih kadrov ne bo višje dodane vrednosti,'' so danes gospodarske organizacije pozvale k ambicioznejši debirokratizaciji in uvedbi socialne kapice pri plači nekaj nad 4500 evrov bruto.

Gospodarski krog, v katerem so združeni Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje Manager, SBC - Klub slovenskih podjetnikov in Amcham Slovenija, je na novinarski konferenci predstavil svoje predloge v epidemičnem času. "Zdi se nam, da se včasih več ukvarjamo sami s sabo namesto z razvojem,"  so izpostavili.

Vsi govorci so si bili enotni, da je predlog uvedbe socialne oz. razvojne kapice pri 6000 evrih bruto plače korak v pravo smer. A so hkrati pozvali, da se ta prag zniža, pri čemer v Gospodarskem krogu izpostavljajo 2,5-kratnik povprečne plače v naslednjih treh letih, kar znaša okoli 4600 evrov bruto.

Pomanjkanje kadrov in uvedba razvojne kapice

Izpostavili so, da izobraževalni sistem ne proizvaja zadosti kadra, ki ga podjetja potrebujejo za razvoj potrebujejo podjetja, predvsem na področju informacijskih tehnologij, podatkov in digitalizacije, kar nas dela manj konkurenčne.

K uvedbi razvojne kapice mora država pristopiti bolj ambiciozno, je menil. "V gospodarstvu pozdravljamo dvig minimalne plače, ker želimo vsi živeti bolje. A ti dvigi morajo biti predvidljivi in slediti dvigu dodane vrednosti." je poudaril predsednik Amchama Slovenija Blaž Brodnjak.

Predsednik SBC Jure Knez je menil, da je v tem trenutku na voljo dovolj finančnih sredstev za bistven korak naprej, pri čemer je izpostavil nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, a je podal kritiko, da "programu manjka poglobljena vsebina, manjka vizija, manjka pogum, da bi naredili nujne spremembe.'' Knez je med drugim pozval k debirokratizaciji, za katero niso vedno nujne zakonske spremembe.

Vrsta sprememb, med drugimi so v tem kontekstu omenjali tudi zmanjšanje števila predpisov in digitalizacija javne uprave, je nujna tudi za večjo učinkovitost administrativnih postopkov. Pri slednjih so problem tudi stroški. V Sloveniji pri gradbenih dovoljenjih ti dosegajo povprečno 2,7 odstotka gradbene vrednosti, v Avstriji in Nemčiji pa 1,1 odstotka.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup se je zavzel, da bi Zakon o minimalni plači zagotovil večjo predvidljivost. Podjetja si želijo tudi ugodnejše davčne obravnave vlaganj v zdravstveno preventivo zaposlenih, razširiti pa bi morali definicijo izdatkov za raziskave in razvoj.

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.