Grad na Goričkem spomin stoletnega boja

Premier Janez Janša je poudaril, da je Grad na Goričkem spomin stoletnega boja Prekmurcev za obstoj in napredek ter da nas ta mogočna grajska arhitektura tudi opominja na slovenski dolg do Prekmurja in njegovih ljudi, ki so stoletja živeli v okviru Ogrske. "Težka in pogosto tudi krvava preteklost je sicer mehke panonske duše izklesala v klene in trezne ljudi, ki so kljub izjemnim življenjskim naporom znali verjeti v svoj danes in svoj jutri," je dejal slovenski premier.

Po Janševih besedah se je Prekmurje v preteklosti v marsičem razlikovalo od drugih slovenskih dežel. Kot je poudaril, so slovenski prebivalci Prekmurja kljub razlikam v kulturi, verski pripadnosti in stoletjem ločenega življenja vedno ohranjali pripadnost in zvestobo slovenskemu narodu ter vse od nastanka verjeli v idejo združene Slovenije.

Govorni del slovesnosti so letos sestavljala umetniška besedila pesnikov in pisateljev, ki izhajajo iz Goričkega, ali so z njim sicer tesno povezani. Ti avtorji so Dušan Šarotar, Milan Vincetič, Ernest Ružič, Štefan Kardoš in Feri Lainšček. Glasbeni del so sestavljale prekmurske ljudske pesmi, ki jih v sodobnih priredbah izvajajo skupine Jararaja, Brina, Terrafolk in Mystica & Space Doctors. Sodelovali so še Združeni gorički pevski zbori pod vodstvom Dejana Prasla in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča ter Boštjan Rous. Plesni del pa so sestavljali plesi z Goričkega, ki jih bo izvajala Akademska folklorna skupina France Marolt.

Prireditev, ki je potekala na treh ravneh - umetniška beseda z video projekcijo, ljudska glasba in ljudski plesi - se je zlila v vsebinsko zaokrožen in umetniško prepričljiv dogodek, ki je zbranim na prizorišču ponudil poetičen vtis o Goriškem in Prekmurju. Avtorji letošnje proslave so bili scenarist Feri Lainšček, režiserka Duša Škof in muzikolog Tomaž Rauch, režiser video filmov pa je Aleš Nadai.