Slovenija
39 ogledov

Guverner Jazbec zavrača očitke

Banka Slovenije Anže Petkovšek
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je na konferenci za novinarje očitke o ponarejanju dokumentov zavrnil.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je na današnji novinarski konferenci zavrnil očitke, da so pri izrednih ukrepih za banke decembra 2013 prirejali dokumente in manipulirali s podatki.

"Če drži teza, da smo ponarejali dokumente, bi pričakovali, da bo nekdo pokazal dokument, ki je ponarejen. Mi imamo samo en dokument, ki ga ima tudi ustavno sodišče, ki preučuje zakonitost postopka," je dejal Jazbec.

"Kdor misli, da smo celotni evrosistem pripravili do tega, da je naredil obremenitvene teste le za to, da bi morali dati slovenski davkoplačevalci v banke več denarja, kot je potrebno, ima bujno domišljijo in je plod nekaterih, ki želijo spodbijati kredibilnost BS," je še povedal Jazbec.

Na dokumentu datum seje BS

Glede prirejanja datumov, oziroma tega, da je BS odločbo za izbris lastnikov podrejenih obveznic izdala dan prej, preden so dobili dovoljenje Evropske komisije, pojasnjuje: "Vročitev je banka izvedla 18. , odločbo bi lahko izdali tudi 17., a še ni bilo dovoljenja EK za državno pomoč. Počakali smo na prejem uradnega obvestila EK, na dokumentu pa je datum seje sveta BS"

"Ne razumem nekaterih zahtev. Pojavlja se dvom v naše delo, ki je povsem legitimen, a moramo stati za zakonom, da lahko opravljamo delo," pravi Jazbec in pojasnjuje, da je metodologija skrbnega pregleda je objavljena na spletni strani Banke Slovenije.

"Ne morem se znebiti občutka, da je BS prirejala podatke, da bi bili ravno pravšnji, da bi lahko izbrisali lastnike podrejenega kapitala. To odločno zanikam. Podatkov ni zbirala BS, pač pa zunanji revizorji."

Zaradi dokapitalizacije ni nihče zgubil denarja

Kot je pojasnil, je Banka Slovenije v letu 2010 zahtevala dokapitalizacije bank v skupnem znesku 400 milijonov evrov, realiziran znesek je bil nič. V letu 2011 je bila zahtevana dokapitalizacija v skupnem znesku 844 milijonov evrov, realiziranih je bilo 354 milijonov, v letu 2012 pa zahteva v višini 555 milijonov evrov, realiziranih je bilo 506 milijonov evrov.

V letu 2013 so bile zahteve po dokapitalizacijah še večje, saj so slovenske banke šele po dokapitalizaciji konec leta 2013 dosegle kapitalske količnike, kot so jih imele v povprečju banke v evro sistemu, razlaga Jazbec.

"Vprašanje koliko kapitalizirati je vedno povezano z vprašanje varnosti depozitov. Če vlada ne bi dokapitalizirala bank, bi sledili stečaji. To pomeni, da bi denar izgubili vsi, ki so imeli  v bankah depozite nad sto tisoč evrov. Zdaj pa nihče, ki ima odprt transakcijski račun, ni izgubil denarja."

Slovenija teste edina opravila dvakrat

"Naša naloga je le, da so banke stabilne in da imajo vsi državljani dostop do bankomatov in lahko opravljajo bančne storitve. Če je kapitalska ustreznost pod zahtevano, BS pripravi zahtevo po dokapitalizaciji. Če se najde zasebni denar, je postopek enostaven – investitor vplača kapital. V nasprotnem primeru sledi stečaj ali pa jo morajo dokapitalizirati davkoplačevalci. Če mora to narediti vlada, se upoštevajo pravila za dodeljevanje državnih pomoči, to pa mora dovoliti EK."

Pri tem poudarja, da je Slovenija je edina država, ki je morala obremenitvene teste v enem letu narediti dvakrat. "Kar so pokazali evropski obremenitveni testi- potrdili so zaključke, ki smo jih naredili 2013."

Ob tem zanika tudi trditve, da so slovenske banke prekapitalizirane. Razlika med njihovo zahtevo in dejanskimi dokapitalizacijami med letoma 2010 do 2012 je skoraj milijardo evrov, pravi.

Komentarjev 1
  • mph 18:41 11.februar 2015.

    Mislim, da bi že samo to, da niso hoteli javno objavit metodologije ocene kapitalske ustreznosti bank več kot dovolj za preiskavo in da nekdo takoj dobi lisice. Brezpogojno. Ni za verjet, da je lahko tako šlo skozi.