Koprska občina napoveduje tožbo proti državi za lastništvo nad zemljiščem Luke Koper.
Sporno lastninjenje
''Luka Koper je med lastninskim preoblikovanjem v delniško družbo, kar se je dogajalo med letoma 1992 in 1994, iz svojega premoženja izločila zemljišče; to je postalo last občine, pozneje pa je bilo preneseno v last Republike Slovenije,'' je razložil odvetnik. Posledično je bil delež občine v Luki Koper manjši, kot bi moral biti – po njegovem bi moral presegati polovico lastništva. Prav tako naj bi občini pripadlo premalo infrastrukture (le nekaj več kot 17 odstotkov). Zakaj je občina zemljišče prenesla na državo, Matoz ne ve, vendar bo to izpodbijal. ''Tudi če namerava država to zemljišče znova podržaviti, se to ne more zgoditi brez odškodnine,'' je prepričan.
Kot pri tretjem pomolu
Koprska občina se namerava pri tej tožbi nasloniti na tisto, ki jo je proti državi sprožila zaradi lastništva nad parcelo v koprskem pristanišču, kjer namerava Luka zgraditi tretji pomol . ''Tožbo smo dobili na vrhovnem sodišču,'' je povedal Matoz. Vrhovno sodišče je sicer večji del parcele, ki je v morju, prisodilo državi, manjši del, ki je nastal z nasutjem, pa koprski občini, a sta obe strani vložili revizijo. Postopek po sogovornikovem vedenju še ni končan.
Kaj ima občina od Luke
Koprska občina je pod županom Borisom Popovičem bistveno povečala nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga mora plačevati Luka Koper – lani so prispevali 4,66 milijona evrov. Za občino pa si je Popovič izbojeval celo polovico državne koncesnine. Koncesijska pogodba, sklenjena med Luko in državo, predvideva letno dajatev v višini vsaj 3,5 odstotka poslovnih prihodkov, zmanjšano za pobrane pristojbine, pri čemer se ta v razmerju pol-pol razdeli med občino in državo. Po oceni, zapisani v lanskem poslovnem poročilu Luke Koper, naj bi v ta namen letos plačala 3,9 milijona evrov.
