“Po mnenju nadzorne skupine so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti,” so potrdili na Vrhovnem državnem tožilstvu RS. Predvidoma v petek pa bo pravosodni minister Aleš Zalar javno pojasnil, katere spise so ljubljanski tožilci od januarja predlani do lanskega septembra obravnavali nepravilno.
“V zvezi z ugotovljenimi hujšimi nepravilnostmi, ki jih je ministrstvo za pravosodje ugotovilo pri izrednem pravosodnem nadzoru nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, smo prejeli odgovor generalne državne tožilke Barbare Brezigar. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi odgovor vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Tamare Gregorčič,” so povedali na pravosodnem ministrstvu.
Napake še skrivnost
Razlog. Uvedli so ga zaradi primera finskega novinarja Berglunda, potem ko so v stranki Zares generalno državno tožilko vprašali, kakšni so razlogi, da ga Slovenija kazensko preganja. Ker je predsednica ljubljanskega tožilstva nadzor zavrnila, je morala o njem odločati vlada, ki ga je konec septembra dovolila.
“O napačnih potezah na tožilstvu se lahko za zdaj le ugiba. Nadzor pa bi lahko potrdil, da je tožilka, ki je zavrnila kazenski pregon finskega novinarja Berglunda zaradi domnevne razžalitve Janeza Janše, odločila prav. Njena nadrejena pa sklepa o zavrnitvi ni podpisala, temveč je spis prevzela sama in na sodišču zahtevala preiskavo. Zakon pa jasno določa, da je tožilec v svojem odločanju samostojen. Če pa ta odloči, da za pregon osumljenca ni podlage, lahko oškodovanec na sodišče sam vloži zahtevo za preiskavo,” je pojasnil poznavalec razmer na tožilstvu.
